Franja

presēnte² m darilo:
fare un presente (a) komu kaj podariti

presente moški spol sedanjost; sedanjik; dar, darilo

hasta el presente doslej, do danes
hacer presente de podariti

propine [prəpí:n] samostalnik
škotsko, arhaično napitnina; darilo

regalo m dar, darilo (tudi ekst.):
regalo di Natale, di nozze božično, poročno darilo
bel regalo! iron. lep poklon!
avere qcs. in regalo poceni kaj dobiti, kupiti
dare qcs. in regalo, fare un regalo kaj podariti

regalo moški spol darilo; poslastica, pojedina, gostija; bujnost, razkošnost, razkošno življenje, zabava, veselje; prijetnost; nega, strežba; brezplačni izvod (knjige)

regalo de boda, regalo nupcial poročno darilo
regalo de Navidad božično darilo
caballo de regalo paradni konj
vivir con regalo živeti v razkošju
duerme que es un regalo spi, da je veselje
el género está a precio de regalo blago je pol podarjeno
le hago regalo de ello podarim Vam to

Schenkung, die, (-, -en) daritev, podaritev; darilo; Recht darilo, naklonilo; historische Bedeutung, Geschichte darovnica

Spende, die, (-, -n) dar, darilo; prispevek

sportula -ae, f (demin. sporta)

1. pletena košarica, pleteničica, jerbasek, jerbašček: Pl., Ap.

2. occ.
a) košarica (pleteničica), napolnjena z jedmi, pozneje z denarjem v znesku 16 sestercijev; take košarice so podarjali klientom in drugim osebam nižjega stanu; od tod meton. dar, darilo, podarek: Suet., Iuv., Mart.; preg.: sportulam furunculus captat Tert. tat hlasta po tuji lastnini, kradun grabi po tujem blagu.
b) metaf. α) darilo nasploh: Plin. iun., Traianus ap. Plin. iun., Ulp. (Dig.). β) „sodna košarica“ = sodna „postranščina (pristranščina)“ = sodni postranski dohodki (zaslužki): Cod. I. γ) „košarica“ = kratke igre, ki jih je cesar Klavdij prirejal rimskemu ljudstvu: Suet.
c) piknik: nonne vides, quanto celebretur sportula fumo? Iuv.

stĭps¹, stipis, gen. pl. stipium, f (gl. stīpō)

1. majhen novec (penez), novčič (penezek): Capitolii fundamentis iniectae argenti aurique stipes T., stipendium a stipe appellatum est, quod per stipes, id est modica aera colligatur Dig., stipem esse nummum signatum, testimonio est et † de eo quae † datur stipendium militi, et cum spondetur pecunia, quod stipulari dicitur P. F.

2. meton.
a) denarni prispevek, donesek, dar, darilo, milodar, miloščina v denarju, poseb. v bogoslužne namene, pristojbina, taksa: Lucr., Fest., etiam nunc dis cum thesauris asses dant, stipem dicunt Varr., stipem conferre L., Plin., stipem (stipes) dare O., T., ad captandas stipes Suet. daril v denarju, stips amnica Ap. brodarina, brodnina, nodosam exsolvere stipem Val. Max. kazensko pristojbino, globo; occ.
a) miloščina: Sen. ph., Dig., Amm., stipem cogere Tab. XII ap. Ci., stipem cogere ab aliquo L., stipem tollere Ci. beračenje, prosjačenje, stipem ab tyrannis colligere L., exiguae quis stipis aera negat? O.
b) α) dohodek, donos, prinos, izkupiček, prihodek, obròd, obródek, dobiček, plačilo: suburbanum hortum exiguā colere stipe Cu., parvā cur stipe quaerat opes? O., pastiones non minimam colono stipem conferunt Col., fructum non ex stipe advocationum petere Q. β) zaslužek s prodajanjem spolnih storitev (uslug), dohodek od prostituiranja, kurbnína: Tert., ancilla mercenariae stipis Plin. ob kurbnini živeča.

tribūtum -ī, n (tribuere)

1. tribút, davek, davščina, dača, dác (dàc), dán(j): tributum imperare L., populo tributum indicere L., tributum conferre, facere, pendere Ci., civitates acerbissimis tributis liberavi Ci., neque quies gentium sine armis (vojakov) neque arma sine stipendiis (mezde) neque stipendia sine tributis haberi queunt T., in Galliā plerique magnitudine tributorum premuntur C., Cotini tributa patiuntur (prenašajo, si dajo naložiti), partem tributorum Sarmatae, partem Quadi imponunt T., tributum annuum T., tributum capitis Icti. glavarina, davek po glavi (osebi), tributum in capita singula servorum ac liberorum imponere C.; pesn. tributum lamentabile (o otrocih, ki so jih pošiljali Minotavru) O.

2. metaf.
a) dar, darilo: Saturnalicium Mart., praestare tributa clientes cogimur Iuv., arbor fert tributa domino O., tributum poscebat Regulus umbrā Stat.
b) prispevek, znesek, nabírka, nabíra (starejše skladek) (v zasebne namene): Icti.

xenium -iī, n (tuj. ξένιον)

1. darilo za gosta, gostinsko darilo, gostinski dar: ideo pictores ea, quae mittebantur hospitibus, picturis imitantes xenia appellaverunt Vitr., summo die abeuntibus nobis (tam diligens in Caesare humanitas) xenia sunt missa Plin. iun.; od tod Xenia -ōrum, n Gostinska darila, naslov 13. knjige Marcialovih epigramov, ker se njihova vsebina večinoma nanaša na gostinska darila: Mart.

2. sploh dar, darilo: Ulp. (Dig.), quam me iuvat, quod in causis agendis non modo pactione, dono, munere, verum etiam xeniis semper abstinui! Plin. iun.

гостинец m darilo; slaščice, ki jih kot gost prinese v dar

дар -у ч., darílo -a s., dár -ú m., nadárjenost -i ž.

даровщинка f darilo, dar;
на даровщинку (vulg.) na tuje stroške

дару́нок -нка ч., darílo -a s., dár -ú m.

жертва f žrtev; (zast.) darilo;
пасть жертвой pasti kot žrtev;
приносить в жертву žrtvovati

подару́нок -нка ч., darílo -a s., dár -ú m.

поднесение n (slavnostna) izročitev; (zast.) darilo

поднос m prinašanje; (zast.) darilo; pladenj

подношение n dajanje; darilo