Franja

licet -ēre, licuit in licitum est, v. impers. (3. os. sg. glag. liceō -ēre; licet torej = „na prodaj mi je, prepuščeno je meni (moji odločitvi)“, metaf. = „pripuščeno je“, od tod)

1. dovoljeno je, svobodno je, prepuščeno je, dopušča se, dopuščeno je, na voljo je komu, more se, sme se
a) abs.: dum licet, providete Ci., hoc feci, dum licuit Ci., per me licet Ci. kar zadeva mene = ne upiram se, ne nasprotujem; v tem pomenu tudi samo licet kot odgovor: Pl.
b) z neutr. pron. ali adj. kot subj.: si illud non licet, saltem hoc licebit Ter., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci. kar bi bilo glede na zakone dovoljeno, licere id dicimus, quod legibus, quod more maiorum institutisque conceditur Ci., neque idem ubique aut licet aut decorum est Q.; redko v pl.: cum in servum omnia liceant, est aliquid, quod in hominem licere commune ius animantium vetet Sen. ph.
c) z inf. kot subj.: intro ire in aedis numquam licitumst Pl., modo liceat vivere Ter., licetne scire ex te? Ter., licet rogare? Ci. ali smem vprašati?, furem noctu occidere licet Ci.; s pass. inf.: genera … , ex quibus in eum ordinem cooptari liceret Ci., his cognosci licuit C.; elipt.: licetne pauca (sc. dicere)? Ter.
d) z ACI: licet me id scire quid sit? Pl., non licet me isto tanto bono uti Ter., Syracusanum in ea parte urbis habitare non licet Ci., neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., ut eum liceat ante tempus consulem fieri Corn.
e) z dat. personae: aliis si licet, tibi non licet Ter., si oratoribus id, quod deberet, licitum esset Ci., non statuit sibi quicquam licere Ci., cui tantum de te licuit? V. kdo ti je smel kaj takega storiti?
f) s predik. dat. poleg dat. personae v atrakciji: licuit esse otioso Themistocli Ci., ut iis ingratis esse non liceat Ci., ut sibi per te liceat innocenti amicorum opibus vitam in egestate degere Ci., vos, … quibus licet iam esse fortunatissimis C., licet illis incolumibus discedere C., illis timidis et ignavis licet esse L.; redkeje z izpuščenim dat. personae: precatur deos, ut incolumi cedere atque abire ex hostium terra liceat L., atqui licet esse beatis H., licet eminus esse fortibus O.; v mešanem skladu tudi s predik. acc. poleg dat. personae: si civi Romano licet esse Gaditanum Ci., is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., quo mihi commisso non licet esse piam (po drugih piae)? O., procuratorem esse tibi non licuit Q.

2. licet ali licebit (z oslabelim pomenom s cj. pr. ali pf.) = najsi, naj le, čeprav, četudi, dasi, recimo (denimo, vzemimo), da: facto nunc laedat licet Pl., postilla iam, ut lubet, ludas licet Ter., fremant omnes licet, dicam quod sentio Ci., dicat se licet emisse Ci., licet hercules undique omnes inmineant (po drugih minae) terrores periculaque impendeant omnia, succurram atque subibo Ci., artificium obliviscatur et studium deponat licebit Ci., licet ingens ianitor antro … ex sanguīs terreat umbras V., sis pecore et multā dives tellure licebit H., vita brevis est, licet supra mille annos exeat Sen. ph., improbitas liceat adversario molesta sit, iudici invisa est Q.; s tamen: Sen. ph., Q., licet laudem Fortunam, tamen ut ne Salutem culpem Pl., licet saepius tibi huius generis litteras mittam … , sed tamen non parcam operae Ci. ep., detrahat auctori multum fortuna licebit: tu tamen ingenio clara ferere meo O., licet ergo non sint confirmati testamento, a me tamen, ut confirmati, observabuntur Plin. iun.; s certe: licet haec quivis arbitratu suo reprehendat, certe levior reprehensio est Ci.; licet okrepljen s quamvis = dasi, čeprav: quamvis licet insectemur istos Ci. najsi še tako … ; pesn. brez glag.: isque, licet caeli regione remotos, mente deos adiit O., huic licet ingratae Tityrus ipse canam Pr.; v pozni lat. z ind.: itaque, licet salutare non erit, Fotis illa temptetur Ap., licet ex libertate in servitutem venum ierat Macr., licet imperator rescripsit Dig. — Od tod

I. adj. pt. pr. licēns -entis, adv. licenter

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen: unde licens Fabius sacra Lupercus habet Pr., hic tibi multa licet sermone licentia (po drugih latentia) tecto dicere O., licens imperium Val. Max., iocus Stat., inde ille licentior et divitior fluxit dithyrambus Ci., licentior vita Val. Max., licentiore epistula narrare constitui Plin., non ut licenter videatur errare Ci. (o govoru) da neurejeno bega (skače), quo res communis licentius gereretur S., turba licens Sen. tr., vager scribamque licenter H., id eum tam licenter et otiose facere L.

2. (v slabem pomenu) samohoten, samovoljen, svojevoljen, objesten, prostopašen, samopašen, neobrzdan, razbrzdan, razuzdan, razvraten, (pre)drzen: quam audaces et quam licentes sumus Gell., Graeci licenter multa Q., licentius … cum domina vivere Ci., Romanos … remoto metu laxius licentiusque futuros S., petitas vel paulo licentius voluptates Q., multaque … in theatro licentius efflagitata, quam solitum adversum imperatorem T. —

II. adj. pt. pf. licitus 3 dovoljen, dopuščen: licito tandem sermone fruuntur V., quicquid libet pro licito vindicans Vell., torus Petr., acies Stat., contractus, negotiatio Dig.; subst. n. pl. (kar je) dovoljeno: ipse per licita atque inlicita foedatus T. Adv. licitē: Dig. = adv. abl. licitō: Cod. Th. z dovoljenjem, ob dovoljenju, z vso pravico, po (vsej) pravici.

Opomba: Star. licessit = licuerit: Pl. Imp. liceto: Lex ap. Paul. (Dig.).

malote bolehen, hirav; Mehika pogumen, drzen

malote m Meh mrzlica, mraženje

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

osado (pre)drzen, smel, pogumen

osé, e [oze] adjectif (pre)drzen; tvegan, riskanten

osé tujka franc. agg. invar. drzen, predrzen; pohujšljiv, spotikljiv:
film osé spotikljiv film

petulāns -antis, adv. petulanter (iz petere preko petulus, prim. patulus, capulus, tremulus: petulantes et petulci, qui protervo impetu petunt Fest., torej = drzno napadljiv, od tod) nagajiv, objesten, neresen, razposajen, prešeren, lahkomiseln, nepremišljen, frivolen, (pre)drzen, nesramen, pohoten, škodoželjen, zlonameren, zlohoten, hudoben, zlorad (naspr. modestus): Plin., Sen. ph., Iust., Petr., Arn., Gell., Aug. idr., homo Ci., genus dicendi Ci., petulanter vivere Ci., petulantius iactari Ci., petulantissime fieri, petulantissime insectari Ci., impurus adulescens et petulans Ci., audax, petulans, libidinosus Ci.

praesūmptiōsus 3 (praesūmptiō) (pre)drzen, nesramen, smel, trdovraten: iuvenis Sid.; metaf.: vestigia Sid.; adv. praesūmptiōsē (pre)drzno, nesramno, smelo, trdovratno: praesumptiose arroganterque loqui Sid.

procāx -ācis, adv. -iter (procāre) zelo zahteven, zelo poželjiv, željan v svojih zahtevah, govoru in obnašanju, vsiljiv, (pre)drzen, nesramen, izzivalen, objesten, prešeren, razposajen: Pl., Ter., O., Suet., Lact. idr., meretrix Ci., Fest., Academia Ci., Musa H., vernae procaces H., procax ore T., procax in lacessendo Ci., procacissima ingenia T., procacius stipendium flagitare L.; z gen.: otii T. željan miru; subst.: procax et superbus Sen. ph. predrznež in prevzetnež; occ. pohoten, hotljiv, poželjiv: aries fit in feminas procacior Col.; metaf.: sermo S., procaciter ortus sermo Cu., feminas illustres procacibus scriptis diffamare T., procaces austri V. siloviti, brachi procacia vitis Plin. prešerno (željno) se ovijajoče trtne ročice.

procaz (množina: -ces) (pre)drzen, srborit

protervus 3, adv. -ē

1. nesramen, (pre)drzen, brezsramen, brezobziren, brezvesten: Ter. idr., animus Pl., homo, dictum aut factum Ci., manus, dicta, oculi O., protervā fronte maritum petere H., meretrix protervior Iust., consectans proterve de re publicā meritos Ci., quidquid facias dicasve protervius aequo O., in nostram religionem protervissime insilire Aug.; occ. (z omiljenim pomenom) drzen, drzovit, neustrašen, pogumen, brez strahu, objesten, prešeren: rixae protervae cupidi H., proterve loqui Pl.

2. metaf. silen, silovit, buren, viharen, vihrav, hud: Eurus O., venti H., stella canis O.

Opomba: Pl. in Ter. merita prōterv...

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja

rakish [réikiš] pridevnik (rakishly prislov)
razuzdan, razvraten; predrzen, drzen

randy [rǽndi]

1. samostalnik
nesramen berač; prepirljiva ženska, možača

2. pridevnik (randily prislov)
škotsko bučen, glasen; (pre)drzen, neotesan, nebrzdan, razbrzdan, razuzdan
narečno divji, kljubovalen, trmast (o živini ipd.); pohoten, polten

rash² [ræš] pridevnik (rashly prislov)
(pre)nagel, prenagljen, zaletav, nepremišljen, nepreviden, lahkomiseln, nespametem nesmotrn; drzen, smel, srčen, odločen
arhaično hitro učinkujoč; nujen

a rash decision, promise prenagljena, nepremišljena odločitev, obljuba
a rash officer noro drzen, smel častnik

restado drzen, smel

risky [ríski] pridevnik (riskily prislov)
tvegan, drzen, riskiran, nevaren; kočljiv, delikaten; dvoumen, spolzek
figurativno slan, masten (zgodba, roman itd.)

a risky story spolzka zgodba

rocambolesco agg. (m pl. -chi) drzen; fantastičen, neverjeten

sacudido (pre)drzen, smel

salamander [sǽləmændə] samostalnik
zoologija salamander; duh, ki živi v ognju; (vele)močerad; požiralec ognja (v cirkusu)
figurativno oseba, ki lahko prenaša vročino; drzen, neustrašen vojak (ki gre v sovražni ogenj); razbeljena železna plošča za pečenje kolačev, omlet; pekač