Franja

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

potapljanje samostalnik
1. (šport) ▸ búvárkodásPovezane iztočnice: avtonomno potapljanje, globinsko potapljanje, jamsko potapljanje, oprema za avtonomno potapljanje, potapljanje na dah, potapljanje na dih, potapljanje na vdih, prosto potapljanje, rekreativno potapljanje, tehnično potapljanje, športno potapljanje

2. (spuščanje pod gladino) ▸ elsüllyesztés

potapljanje na dah stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadtüdős búvárkodás
Sopomenke: potapljanje na vdih, potapljanje na dih, prosto potapljanje

potapljanje na vdih stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadtüdős búvárkodás, szabadmerülés
Sopomenke: potapljanje na dah, potapljanje na dih, prosto potapljanje

pridržáti (-ím) | pridrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tenere:
pridržati uzde tenere le briglie

2. trattenere, tenere:
posestvo je prepustil sinu, sadovnjak je pridržal (zase) il podere lo cedette al figlio, il frutteto lo tenne per sé
pridržati koga na policijski postaji trattenere qcn. al commissariato di polizia
pridržati smeh trattenere il riso
pridržati dih trattenere il fiato
oba so pridržali za 48 ur ambedue sono stati fermati per 48 ore, per ambedue è stato ordinato un fermo di 48 ore

B) pridržáti si (-ím si) | pridrževáti si (-újem si) perf., imperf. refl. tenersi; jur. riservarsi;
pridržati, pridrževati si pravico riservarsi il diritto, la facoltà
vlada si je pridržala pravico, da zaščiti interese države il governo si è riservato il diritto di proteggere gli intessi dello stato
razpisovalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov il committente si riserva il diritto a non procedere all'aggiudicazione dell'appalto
banka si pridrži pravico do spreminjanja višine obresti la banca si riserva il diritto di modificare il tasso d'interesse

prosto potapljanje stalna zveza
(potapljaška disciplina) ▸ szabadmerülés
Sopomenke: potapljanje na dah, potapljanje na dih, potapljanje na vdih

Puste, die, sapa; mir ging die Puste aus bil sem ob sapo; dih mi je zastal

represar zajeziti (vodo); ovirati, zadržati, ustaviti

represar el aliento dih zadrž(ev)ati
represarse obvladati se
represar un arroyo zajeziti potok

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

sospeso agg.

1. gradb.
ponte sospeso viseči most

2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno

3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu)

suspender obesiti; pretrgati, prekiniti; zadržati, odložiti, odlašati; začasno odstaviti (uradnika); v začudenje ali zadrego spraviti, osupiti, zbegati; razveljaviti; vreči (pri izpitu)

suspender el canto nehati peti
suspender las garantías (constitucionales) proglasiti nagli sod, ukiniti ustavne pravice
suspender los pagos ustaviti plačila
suspender la respiración zadržati dih
suspender la sesión zaključiti sejo
suspender el tráfico zapreti promet
suspender de un aro obesiti na obroč
suspender por los cabellos za lase obesiti
suspender la publicación (de) ustaviti izhajanje (časopisa)
suspender de empleo y sueldo (začasno) razrešiti službe in plače

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

vetrc¹ [é] moški spol (-a …) (rahel veter) der Luftzug; (dih vetra) der Hauch, Windhauch, Lufthauch

vīpereus 3 (vīpera)

1. gadji, kačji: carnes, dentes, fauces O., cruor (kot strup) O., pennae O. krilate kače, genus V. kačja zalega, anima V. strupeni dih, crinis Discordiae V. kačji lasje, venenum Lucan., manus Sen. tr. imajoča na rokah kače (namesto prstov), vipereum genus fratrum Sen. tr. iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos, morsus Amm.

2. s kačami (od kač) obdan (ovit), kačenosen, kačjelas: canis (= Cerberus) O., sorores (= Furiae) O., monstrum O. kačjelasa pošast (= Medusa).

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.

1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola

2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale

3. indolenzirsi, intorpidirsi:
od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni

zastáti

dih zastane la respiration s'arrête, il en a la respiration coupée
kri mu je zastala v žilah son sang se figea dans ses veines

zastáti glej zastajati ; (srce, pulz) intermitir, ser intermitente

dih mi je zaostal he perdido el aliento
kri mi je zastala v žilah la sangre se me heló en las venas

ἀυτμή, ἡ ἀυτμήν ένος ὁ (ἄημι) ep. 1. sapa (tulečih vetrov), dih, puh, veter. 2. vonj, para, dim, plamen.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).