Franja

pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo

pago adicional doplačilo
pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
pago a cuenta naplačilo
pago al contado plačilo v gotovini
pago de una letra plačilo menice
pago mensual mesečno (delno) plačilo
pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
día de pago plačilni dan
buen pago zahvala
mal pago nehvaležnost
previo pago pred-, na-plačilo
de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
en pago (de) kot plačilo (za)
anticipar el pago vnaprej plačati
conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
diferir el pago odložiti plačilo
suspensión de pagos ustavitev plačil

panog|a ženski spol (-e …) die Branche (živilska Lebensmittelbranche); der -zweig (gospodarska Erwerbszweig, Geschäftszweig, Wirtschaftszweig, zavarovalna Versicherungszweig, znanstvena Forschungszweig)
športna panoga die Sportart
(delno področje) das Teilgebiet
poklicne izkušnje v panogi die Branchenerfahrung
brez izkušenj v panogi branchenfremd
običajen v panogi branchenüblich

parcial posamezen, poedin; enostranski, pristranski; prijazen, priljuden

producto parcial stranski proizvod
pago parcial delno odplačilo, plačilni obrok

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

partial¹ [pá:šəl] pridevnik (partially prislov)
delen, parcialen; pristranski, nepravičen, neobjektiven (to)
botanika drugoten, sekundaren

to be partial to s.th. imeti kaj posebno rad
ekonomija partial acceptance delno sprejetje
ekonomija partial amount delna vsota
ekonomija partial bond delna zadolžnica
ekonomija partial loss delna izguba
ekonomija partial payment delno plačilo
astronomija partial eclipse delni mrk
matematika partial fraction delni ulomek

partiel, le [parsjɛI] adjectif delen

éclipse féminin, mobilisation féminin partielle delni mrk, delna mobilizacija
élection féminin partielle delne volitve
paiement masculin partiel delno plačilo, obrok
résultat masculin partiel (politique) delni rezultat

partiell delen, parcialen; partielle Ableitung Mathematik parcialni odvod; partielle Differenzialgleichung Mathematik parcialna diferencialna enačba; partielle Integration Mathematik delno integriranje, integriranje po delih, integriranje per partes; Astronomie partielle Mondfinsternis delen lunin mrk

payement, paiement [pɛjmɑ̃, pɛmɑ̃] masculin plačilo; plačevanje

contre payement, moyennant payement proti plačilu
payement par acomptes, à tempérament plačevanje v obrokih
payement anticipatif, d'avance vnaprejšnje plačilo
payement par chèque, au comptant plačilo s čekom, v gotovini
payement partiel, supplémentaire delno, dodatno plačilo
cessation féminin des payements ustavitev plačevanja
conditions féminin pluriel, difficultés féminin pluriel, facilités féminin pluriel de payement pogoji, težave, olajšave plačevanja
jour masculin de payement plačilni dan
sursis masculin, délai masculin, terme masculin de payement odlog, rok, termin plačila
sommation féminin de payement poziv za plačilo
cesser, suspendre les payements ustaviti plačila
faire, effectuer un payement izvršiti plačilo
exiger un payement immédiat en espèces zahtevati takojšnje plačilo v denarju

plačil|o¹ srednji spol (-a …) die Zahlung, die Leistung; česa: die Bezahlung (von), davkov, prispevkov ipd.: die Entrichtung, dolga, obrokov: die Tilgung; (delno Teilzahlung, Teilleistung, denarno Geldzahlung, Geldleistung, gotovinsko Barzahlung, naknadno Nachentrichtung, Nachhineinzahlung, obročno Ratenzahlung, Abzahlung, odškodnine Entschädigungszahlung, prenizko Minderleistung, s čekom Scheckzahlung, preživnine Unterhaltszahlung, z menico Wechselzahlung, na račun Akontozahlung, [Vorschußzahlung] Vorschusszahlung, reparacij Reparationszahlung, v inozemstvo Auslandszahlung, terminsko Terminzahlung, vnaprejšnje Vorausleistung)
ostanek za plačilo die Restzahlung
rok za plačilo der Einzahlungstermin
popust za gotovinsko plačilo der / das Kassenskonto
izvesti/izvajati plačilo Zahlung leisten
odložiti plačilo stunden
odložitev plačila das Stillhalten
zapasti v plačilo verfallen, fällig werden
… plačila Zahlungs-
(ustavitev die Zahlungseinstellung, kraj der Zahlungsort, način die Zahlungsweise, odlog der Zahlungsaufschub, prejemnik der Zahlungsempfänger, prejem der Zahlungseingang, rok die Zahlungsfrist)
oprostitev plačila die Befreiung
(davkov Steuerbefreiung, pristojbin Gebührenbefreieung, šolnine Schulgeldbefreiung)
potrdilo o plačilu der Zahlungsbeleg, blagajniško: der Kassenzettel
zaradi plačila zahlungshalber
zamuda pri plačilu der Zahlungsverzug, der Zahlungsrückstand
| ➞ → odpravnina

plačílo paiement moški spol , payement moški spol , remboursement moški spol ; (služinčadi) gages moški spol množine ; salaire moški spol , honoraire(s) moški spol, (množina) , rémunération ženski spol , rétribution ženski spol , gain moški spol

plačilo s čekom, v gotovini paiement par chèque, au comptant
plačilo od kosa paie ženski spol à la pièce
plačilo na obroke paiement par termes (ali à tempérament)
plačilo za strah salaire moški spol de la peur
(ne)zmožen plačila (in)solvable
delno, dodatno plačilo paiement partiel, supplémentaire
vnaprejšnje plačilo paiement anticipatif, préachat moški spol
vsako delo je vredno plačila toute peine mérite salaire
odlog, rok, termin plačila sursis moški spol, délai moški spol, terme moški spol de paiement
potrdilo o plačilu récépissé moški spol
poziv za plačilo sommation ženski spol de paiement
ustavitev (zapora) plačil suspension ženski spol (ali cessation ženski spol, blocage moški spol) de paiements, faillite ženski spol
vstop proti plačilu entrée ženski spol payante
namesto plačila au lieu (ali en guise) de paiement
proti plačilu contre (ali moyennant) paiement (ali remboursement), pravno à titre onéreux
izvršiti plačilo faire (ali effectuer) un paiement
odkloniti plačilo refuser de payer
opomniti, pozvati k plačilu sommer de payer
prejemati, zahtevati plačilo accepter, demander rétribution
ustaviti plačila cesser (ali suspendre) les paiements

področj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) geografija

1. (ozemlje) das Gebiet, -gebiet (države Staatsgebiet, gozdnato Waldgebiet, industrijsko Industriegebiet, interesno [Einflußgebiet] Einflussgebiet, die Interessensphäre, izvorno Herkunftsgebiet, jezikovno Sprachgebiet, krajinskovarstveno Landschaftsschutzgebiet, krizno Krisengebiet, ledeniško Gletschergebiet, manevrsko Manövergebiet, mejno Grenzgebiet, naselitveno Siedlungsgebiet, nevarno Gefahrengebiet, obalno Küstengebiet, občine Gemeindegebiet, okuženo Seuchengebiet, vojska operacij Operationsgebiet, padavin Niederschlagsgebiet, slabega vremena Schlechtwettergebiet, z relikti Reliktgebiet, polarno Polargebiet, poplavno Hochwassergebiet, Überschwemmungsgebiet, potresno Bebengebiet, prizadeto od elementarne nesreče Katastrophengebiet, rekreacijsko Erholungsgebiet, Naherholungsgebiet, sanacijsko Sanierungsgebiet, talilno ledeniško Zehrgebiet, udorno Einbruchsgebiet, uporabe Einsatzgebiet, valutno Währungsgebiet, varstveno za živali Tierschutzgebiet, zasedbeno Besatzungsgebiet, za zaščito podtalnice Grundwasserschongebiet, zazidalno Bebauungsgebiet)

2. (območje) der Bereich, -bereich (delno Teilbereich, gravitacijsko Anziehungsbereich, mestno Stadtbereich, obalno Küstenbereich); der Sektor
vplivno področje der Einwirkungsbereich, politično: die [Einflußsphäre] Einflusssphäre, der [Einflußbereich] Einflussbereich
na področju im Bereich

3. upravno: der Bereich, -bereich (armadno Wehrbereich, mejno Grenzbereich, suverenosti Herrschaftsbereich, veljavnosti Geltungsbereich)
poveljstvo armadnega področja das Wehrbereichskommando

4. (širše območje) der Großraum, die Großlage

5. (okoliš) die Gegend, die Region, der Landstrich

6.
ribolovna področja množina Fangplätze množina, Fanggründe množina

področj|e² [ó] srednji spol (-a …)

1. (območje) vojska, tehnika, matematika, fizika der Bereich, -bereich (dolgovalovno Langwellenbereich, gospodarsko Wirtschaftsbereich, izmenično Wechselbereich, kratkovalovno Kurzwellenbereich, mejno Grenzbereich, nastavitveno Einstellbereich, regularnosti matematika der Regularitätsbereich, srednjevalovno Mittelwellenbereich, slišnosti Hörbereich, ultrakratkih valov UKW-Bereich, uporabe Verwendungsbereich, Anwendungsbereich, veljavnosti Geltungsbereich)

2.
anatomija čutno področje das Sinnesgebiet
elektrika prevodno področje das Leitungsband

3. strokovno: das Gebiet, der Fachbereich, das Feld, das Fach, -gebiet, -bereich (delno Teilgebiet, interesno Interessengebiet, Interessenbereich, osrednje Schwerpunktbereich, specialnosti Spezialgebiet, strokovno Fachgebiet, Fachbereich, tematsko Themenbereich, vednosti Wissensgebiet)
predmetno področje das Gegenstandsgebiet, der Gegenstandsbereich
navedba področja die Bereichsangabe

4. (sektor) der Bereich (na področju tehnike im Bereich der Technik, na tehničnem/političnem področju im technischen/politischen Bereich)
področje življenja der Lebensbereich (vsa področja življenja alle Lebensbereiche)

5. pristojnosti: der Bereich, -bereich (komandno Befehlsbereich, kompetenčno Kompetenzbereich, pristojnosti Zuständigkeitsbereich)
službeno področje der Dienstbereich
(resor) das Ressort

ponesrečen|ec [é] moški spol (-ca …) der Verunglückte (ein -r); v prometu: das Verkehrsopfer
v plazu: nezasuti ponesrečenec der Nicht-Verschüttete
zasuti ponesrečenec der Verschüttete, Ganzverschüttete
delno zasuti ponesrečenec der Teilverschüttete
reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung
reševalec ponesrečenca der Helfer
zapustitev ponesrečenca pravo unterlassene Hilfeleistung

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)

posušen [ê] (-a, -o) getrocknet (delno teilgetrocknet); ki se je posušil sam od sebe: eingetrocknet, verdorrt, dürr

prav|o srednji spol (-a …) das Recht (avtorsko Urheberrecht, Autorenrecht, cerkveno Kirchenrecht, civilno Zivilrecht, davčno Steuerrecht, dedno Erbrecht, delno Partikularrecht, delovno Arbeitsrecht, deželno Landrecht, Landesrecht, disciplinsko Disziplinarrecht, državljansko Bürgerrecht, državno Staatsrecht, fevdno Lehnsrecht, Lehensrecht, gorsko Bergrecht, gospodarsko Wirtschaftsrecht, gradbeno Baurecht, izjemno kazensko Standrecht, kazensko Strafrecht, kazensko procesno [Strafprozeßrecht] Strafprozessrecht, kolizijsko Kollisionsrecht, konzularno Konsulargerichtsbarkeit, kupno Kaufrecht, lastninsko Eigentumsrecht, licenčno Lizenzrecht, lovsko Jagdrecht, materinsko Mutterrecht, mednarodno Völkerrecht, menično Wechselrecht, mirovno Friedensrecht, naravno Naturrecht, nevtralnostno Neutralitätsrecht, nezapisano Fallrecht, občinsko Gemeinderecht, običajno Gewohnheitsrecht, Gemeinrecht, obligacijsko Obligationenrecht, obveznostno Schuldrecht, očetovsko Vaterrecht, patentno Patentrecht, policijsko Polizeirecht, pomorsko Seerecht, fizičnih oseb Personenrecht, najemnih razmerij Mietrecht, tujcev Fremdenrecht, premoženjsko Güterrecht, Vermögensrecht, procesno [Prozeßrecht] Prozessrecht, Verfahrensrecht, prometno Verkehrsrecht, rodbinsko Familienrecht, rudarsko Bergrecht, sosedsko Nachbarrecht, stvarno Sachenrecht, tiskovno Presserecht, trgovsko Handelsrecht, upravno Verwaltungsrecht, ustavno Verfassungsrecht, vodno Wasserrecht, vojno Kriegsrecht, volilno Wahlrecht, o društvih Vereinsrecht, zakonsko Eherecht, zapisano Gesetzesrecht, zasebno Privatrecht, zavarovalno Versicherungsrecht)
javno pravo öffentliches Recht
pozitivno pravo positives Recht
rimsko pravo römisches Recht
strokovnjak za … pravo der -rechtler
(državno Staatsrechtler, kazensko Strafrechtler, mednarodno Völkerrechtler, ustavno Verfassungsrechtler)
kršitev prava die Rechtsverletzung
(avtorskega Urheberrechtsverletzung)
pojmovanje prava die Rechtsauffassung
teorija prava die Rechtslehre, die Rechtstheorie
psihologija prava die Rechtspsychologie
reforma prava die Rechtsreform
(kazenskega Strafrechtsreform)
sociologija prava die Rechtssoziologie
uporaba prava die Rechtsanwendung
zgodovina prava die Rechtsgeschichte
zloraba prava der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch, die Rechtsbeugung
študirati pravo Jura studieren
po običajnem pravu gewohnheitsrechtlich, gemeinrechtlich

re-cōgnōscō -ere -cognōvī -cognitum (re in cōgnōscere)

1. zopet (spet, ponovno) spozna(va)ti, razpozna(va)ti, prepozna(va)ti: O., Aug. idr., sacra recognosces annalibus eruta priscis O., personas, te Ci., adulescentia, qualis fuerit, recognoscere Ci., tuam pristinam virtutem Pompeius ap. Ci. ep., illa reminiscendo recognoscere Ci., res recognoscere L. kot svojo last.

2. spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se česa (koga), priklicati (priklicevati) si v spomin koga, kaj: recognoscere fugam et furtum istius Ci., non causam cognoscere, sed ea, quae scit, mecum recognoscere Ci.

3. (zopet, znova, spet) pregledati (pregledovati), preizkusiti (preizkušati), premisliti (premišljati, premišljevati) o kom, čem, razmisliti (razmišljati, razmišljevati) o kom, čem, preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), (pre)tuhtati (pretuhtavati), pretres(a)ti, razmotri(va)ti (pomen se delno tudi pokriva s pomeni pod točko 2): Suet., Col., Iust. idr., recognoscere agros L., tua consilia omnia Ci., noctem illam Ci., facta sua Ci., non discere, sed reminiscendo (v spominu) recognoscere Ci.; occ. pregledati (pregledovati), preveriti (preverjati), revidirati: decretum populi Ci., leges Ci. pretresaje se pogovarjati o … , codicem Ci., libellos Plin. iun.

retoucher [rətuše] verbe transitif retuširati (une photo, un texte fotografijo, tekst)

retoucher un pantalon delno popraviti konfekcijske hlače za prilagoditev kupčevim meram; verbe intransitif, vieilli zopet se dotakniti, popraviti, predelati (à un livre knjigo)

spēs, spĕī, f (gl. spatium)

1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.

sponzorirati glagol
(finančno podpirati) ▸ szponzorál, támogatDoločene stroške krije moj klub, v glavnem pa me morajo sponzorirati moji starši. ▸ Bizonyos költségeket a klubom fedez, de főleg a szüleim támogatnak.
Ampak režiserja ne bo nihče sponzoriral z avtom kot kakšnega športnika! ▸ De a rendezőt senki sem szponzorálja autóval, mint ahogy egy sportolót!
Vsi želijo sponzorirati samo uspešne in uveljavljene športnike. ▸ Mindenki csak a sikeres és befutott sportolókat szeretné szponzorálni.
Obstaja sedem vlad, ki sponzorirajo mednarodni terorizem, in ameriški viri naštevajo kakih štirideset terorističnih skupin. ▸ Hét olyan kormány van, amely a nemzetközi terrorizmust szponzorálja, az amerikai források pedig mintegy negyven terrorcsoportot sorolnak fel.