Franja

Zadetki iskanja

  • bojevati glagol
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzik
    bojevati vojnokontrastivno zanimivo háborúban harcol
    Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
    Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
    Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
    Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.

    2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vív
    bojevati boj ▸ harcol
    Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
    Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
    Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
    bojevati bitko ▸ csatázik
    Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
    Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
    Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
    Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
    Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • božíčen Christmas

    božíčni čas Christmas-tide, Christmas season, Yuletide, Yule
    božíčni čas nakupovanj Christmas shopping season
    božíčne čestitke Christmas greeting(s), greetings (ali compliments) of the season
    božíčni dan Christmas Day, Feast of the Nativity
    božíčno darilo Christmas present (ZDA gift), (za poštarja, smetarja ipd.) Christmas box
    božíčna dopisnica Christmas card
    božíčno drevo Christmas tree; tannenbaum; aeronavtika žargon airfield lights pl
    božíčna gratifikacija Christmas gratuity
    božíčna obdaritev distribution (ali pogovorno handing round) of Christmas presents
    božíčna pesem (Christmas) carol
    božíčni praznik Christmas Day, Christmas, Christmastide
    božíčni sejem Christmas fair
    božíčna sveča Christmas candle
    božíčni večer Christmas Eve
    predbožičen preChristmas
  • božíčen de Navidad; navideño

    božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
    božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
    božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
    božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
    božične jaslice pesebre m
    božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
    božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
    božični običaj costumbre f navideña
    božični večer Nochebuena f
    božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad
  • božičn|i (-a, -o) weihnachtlich; Weihnachts- (čas die Weihnachtszeit, dan der Weihnachtstag, dodatek das Weihnachtsgeld, kolač der Weihnachtsstollen, nakupi Weihnachtseinkäufe množina, okraski der Weihnachtsbaumschmuck, promet der Weihnachtsverkehr, sejem der Weihnachtsmarkt, večer der Weihnachtsabend, igra das Weihnachtsspiel, obdaritev die Weihnachtsbescherung, pesem das Weihnachtslied, darilo das Weihnachtsgeschenk, drevesce der Weihnachtsbaum, počitnice Weihnachtsferien množina)
  • božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
    Božji Gottes-
    bič božji der /eine Geißel Gottes
    blagoslov božj der Gottessegen
    dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
    božji rop der Gottesraub
    božji sel der Götterbote
    božji sin der Gottessohn
    človek božji! Menschenskind!
    mir božji der Gottesfriede
    sin božji der Gottessohn
    strah božji die Gottesfurcht
    služba božja der Gottesdienst
    hiša božja das Gotteshaus
    Mati božja die Mutter Gottes
    božja nevesta die Himmelsbraut
    božja previdnost die göttliche Vorsehung
    božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
    božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
    božje kraljestvo das Reich Gottes
    božje ljudstvo das Volk Gottes
    dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
    Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
    vdan v božjo voljo gottergeben
    ves božji dan den lieben langen Tag
    križ božji! um Himmels Willen!
  • bôžji de Dieu, divin

    božja pot pélerinage moški spol
    iti na božjo pot aller (ali se rendre) en pélerinage
    ves božji dan toute la sainte journée
    služba božja service moški spol (ali office moški spol) divin
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • bôžji de Dios; divino

    ves božji dan todo el santo día
    z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
    po božji milosti por la gracia de Dios
    v božjem imenu en nombre de Dios
    za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
    božja beseda el Verbo divino
    božji dar don m dívino
    božje čaščenje culto m divino
    hiša božja iglesia f; templo m
    božja njiva (pokopališče) cementerio m
    služba božja culto m (ali oficio m) divino
    šiba božja azote m de Dios
    to je v božjih rokah Dios dírá
  • brezmésen meatless

    brezmésen dan fast day, day of abstinence
  • brezmêsen (-sna -o) adj. senza carne; vegetariano; rel. di astinenza:
    brezmesna hrana dieta vegetariana
    brezmesen dan giorno di astinenza
  • bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti

    1. radere, rasare

    2. soffiare, tirare (del vento):
    burja brije soffia la bora
    impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno

    3. pog.
    briti norce, burke, šale scherzare
    briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.
  • cel [éu̯] (-a, -o)

    1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
    po celi/vsej površini ganzflächig

    2. (nerazkosan) ganz

    3. (nepoškodovan) heil

    4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
    celo leto ein volles Jahr

    5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

    6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
    celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
    celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
    velik obseg: cele stolpce spaltenlang
    cele strani seitenlang

    7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

    8.
    matematika celo število ganz Zahl
    izražen s celim številom ganzzahlig
    |
    celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
    na celem (nenadoma) plötzlich
    figurativno cel oče ganz Vater
    figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
    figurativno cel hudič je der Teufel ist los
    celo noč die Nacht über
    celo večnost eine Ewigkeit
    figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
  • ceniti se povratni glagol
    (zniževati se v ceni) ▸ csökken az ára, leértékelődik
    delnica se ceni ▸ részvény ára csökken
    nafta se ceni ▸ kőolaj ára csökken
    V začetku trgovanja se cenijo tudi delnice tehnoloških podjetij. ▸ A kereskedés kezdetén a technológiai vállalatok részvényei is leértékelődtek.
    Nafta se bo še cenila. ▸ A kőolaj ára még csökkenni fog.
    Kerozin se ceni, finančna kriza je vsak dan večja, recesija se širi. ▸ A kerozin ára csökken, a pénzügyi válság napról napra nagyobb, a recesszió fokozódik.
    Evro se ceni, cene nafte se gibljejo neenotno. ▸ Az euró leértékelődik, az olajárak nem egységesen mozognak.
  • cigareta samostalnik
    (zvitek tobaka) ▸ cigaretta
    prižgati cigareto ▸ cigarettát meggyújt
    pokaditi cigareto ▸ cigarettát elszív
    kaditi cigareto ▸ cigarettát szív
    ugasniti cigareto ▸ cigarettát elolt
    škatlica cigaret ▸ egy doboz cigaretta
    tihotapljenje cigaret ▸ cigarettacsempészet
    znamka cigaret ▸ cigarettamárka
    odvisnost od cigaret ▸ cigarettafüggőség
    trgovina s cigaretamikontrastivno zanimivo dohánybolt
    trošarina za cigarete ▸ cigaretta jövedéki adó
    reklama za cigarete ▸ cigarettareklám
    cigareta s filtrom ▸ füstszűrős cigaretta
    dan brez cigarete ▸ cigarettamentes nap
    Sopomenke: čik
  • cigumígu

    A) m inv. pejor.

    1. musica stonata

    2. violino

    B) inter. pejor. (posnema glas gosli ali drugih godal) ziro ziro:
    pren. ves dan delati cigumigu grattare il violino tutto il santo giorno
  • crkniti glagol
    1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatot
    televizor crkne ▸ a televízió bedöglik, a televízió felmondja a szolgálatot
    Hčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.
    baterija crkne ▸ az elem lemerül
    avto crkne ▸ az autó lerobban
    telefon crkne ▸ a telefon bedöglik
    Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

    2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztul
    crkniti od lakote ▸ éhen döglik
    Najdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
    Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

    3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlik
    pustiti crkniti ▸ hagy megdögleni
    Če ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

    4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakad
    crkniti od smeha ▸ megszakad a nevetéstől
    Moj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
    Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.
    crkniti od dolgčasa ▸ belepusztul az unalomba
    Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.
  • cviliti glagol
    1. (o ljudeh in živalih) ▸ visít, visítozik, vonyít, vonít
    pes cvili ▸ vonyít a kutya, szűköl a kutya
    prašič cvili ▸ visít a disznó
    miš cvili ▸ cincog az egér
    otrok cvili ▸ visítozik a gyerek
    cviliti od navdušenja ▸ örömében visítozott
    cviliti od zadovoljstva ▸ visít az elégedettségtől
    cviliti od bolečine ▸ visít a fájdalomtól
    cviliti od strahu ▸ szűköl félelmében
    cviliti od veselja ▸ visít örömében
    glasno cviliti ▸ hangosan visít
    cviliti kot prašiček ▸ visít, mint a malac

    2. (o napravah in predmetih) ▸ csikorog, nyikorog
    gume cvilijo ▸ csikorog a gumi
    zavore cvilijo ▸ csikorog a fék
    brisalci cvilijo ▸ nyikorognak az ablaktörlők

    3. izraža negativen odnos (tarnati) ▸ nyafog, nyavalyog
    Ste spet prišli cvilit? Nimamo časa za vaše tarnanje. ▸ Megint nyavalyogni jöttetek? Nincs időnk a sápítozásaitokra.
    Vsak naj se znajde kakor ve in zna, ne pa cvilit kot kak otrok. ▸ Mindenki találja fel magát, ahogy tudja, ne pedig nyafogjon, mint egy gyerek.
    "Saj nisem panična," je cvilila. ▸ „Nem pánikolok” – mondta visítva.

    4. izraža negativen odnos (o glasbilih) ▸ nyikorog
    violina cvili ▸ nyikorog a hegedű
    Harmonika je tisti dan tako čudno cvilila v njegovih rokah. ▸ Furcsán nyikorgott a kezében a harmonika azon a napon.
  • časopis samostalnik
    1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lap
    lokalni časopis ▸ helyi újság
    ugleden časopis ▸ tekintélyes lap
    spletni časopis ▸ online újság
    študentski časopis ▸ egyetemi lap
    regionalni časopis ▸ regionális lap
    brezplačni časopis ▸ ingyenes újság
    bulvarski časopis ▸ bulvárlap
    tiskani časopis ▸ nyomtatott újság
    naslovnica časopisa ▸ újság címlapja
    urednik časopisa ▸ újság szerkesztője
    uredništvo časopisa ▸ újság szerkesztősége
    številka časopisa ▸ újság száma
    izdaja časopisa ▸ újság kiadása
    bralci časopisa ▸ újság olvasói
    izvod časopisa ▸ újság példánya
    branje časopisov ▸ újságolvasás
    novinar časopisa ▸ újság újságírója
    stran časopisa ▸ újság oldala
    prebiranje časopisov ▸ újságolvasás
    urednica časopisa ▸ újság szerkesztője
    izhajanje časopisa ▸ újság megjelenése
    izdajatelj časopisa ▸ lap kiadója
    prodajalec časopisov ▸ újságárus
    naklada časopisa ▸ újság példányszáma
    priloga časopisa ▸ újság melléklete
    raznašalec časopisov ▸ újságkihordó
    brati časopis ▸ újságot olvas
    izdajati časopis ▸ újságot kiad
    prelistati časopis ▸ újságot átlapoz
    kupiti časopis ▸ újságot vesz
    prodajati časopise ▸ újságot árusít
    raznašati časopise ▸ újságot kihord
    odpreti časopis ▸ újságot fellapoz
    prebrati v časopisu ▸ újságban elolvas
    objaviti v časopisu ▸ újságban közzétesz, újságban megjelentet
    zaslediti v časopisu ▸ újságban felfedez
    vlačiti po časopisih ▸ újságokban meghurcolják
    objavljen v časopisu ▸ újságban megjelent
    časopis izhaja ▸ újság megjelenik
    članek v časopisu ▸ újságcikk
    oglas v časopisu ▸ reklám az újságban
    objava v časopisu ▸ újsághirdetés
    kolumna v časopisukontrastivno zanimivo tárca
    rubrika v časopisukontrastivno zanimivo rovat
    izrezki iz časopisa ▸ újságkivágások
    priti v časopise ▸ újságokba bekerül
    časopis v angleškem jeziku ▸ angol nyelvű újság
    modni časopis ▸ divatlap
    dnevni časopis ▸ napilap
    satiričen časopis ▸ szatirikus újság
    v časopisu piše kaj ▸ az újságban ír valamit
    Rešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
    Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
    To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
    Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
    Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

    2. (podjetje) ▸ újság, lap
    tožiti časopis ▸ lapot beperel
    časopis zapiše ▸ újság leírja
    časopis namiguje ▸ újság célozgat
    časopis trdi ▸ újság állít
    časopis se sklicuje ▸ újság hivatkozik
    časopisi propadajo ▸ újságok tönkremennek
    časopis navaja ▸ újság feltüntet
    časopis objavi ▸ újság közzétesz
    časopis poroča ▸ újság beszámol
    časopis omenja ▸ újság megemlít
    časopis piše o kom ▸ újság ír valakiről
    O tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.
    časopis piše o čem ▸ újság ír valamiről
    pisati za časopis ▸ újságnak ír
    izjaviti za časopis ▸ újságnak kijelent, újságnak nyilatkozik
    časopis razkrije ▸ újság feltár
    Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
    Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
    Povezane iztočnice: neodvisni časopis

    3. (strokovna publikacija) ▸ lap
    znanstveni časopis ▸ tudományos lap
    strokovni časopis ▸ szaklap, szakmai lap
    Študija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

    4. (o papirju) ▸ újság, újságpapír
    zaviti v časopis ▸ újságpapírba csomagol, újságpapírba burkol
    Paradižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.
  • čestítati (-am) perf., imperf.

    1. felicitarsi, congratularsi, rallegrarsi (con qcn. per qcs.); fare i rallegramenti a qcn. per qcs.:
    čestitati komu k diplomi congratularsi con qcn. per la laurea

    2. augurare, fare gli auguri:
    čestitati komu za rojstni dan fare a qcn. gli auguri di compleanno, augurare a a qcn. il buon compleanno