Franja

Zadetki iskanja

  • hujšanje pérdida f de peso; adelgazamiento m

    kura za hujšanje cura f de adelgazamiento
  • kurát

    vojni kurat cura m castrense
  • ležálen (-lna -o) adj. per sdraiarsi, a sdraio, per riposare; di, del, da riposo:
    ležalna blazina materasso gonfiabile
    med. ležalna doba degenza
    ležalna mreža amaca
    ležalni divan dormeuse
    ležalni stol chaise-longue
    avt. ležalni sedež sedile ribaltabile
    ležalni stol sedia a sdraio, sdraia
    žel. ležalni vagon carrozza con cuccette
    obrt. ležalno pohištvo mobili da riposo
    med. ležalno zdravljenje cura del riposo
  • ležánje

    ležanje zaradi bolezni v postelji decúbito m
    ležanje na hrbtu decúbito dorsal (ali supino)
    terasa za ležanje (v sanatoriju) galería f de cura (ali de reposo)
  • ljubèč (-éča -e)

    A) adj.

    1. amante, amoroso:
    otrokom je bil ljubeč oče per i figli è stato un padre amoroso

    2. amorevole:
    ljubeča skrb amorevole cura

    B) ljubèč (v adv. rabi) con amore, amorosamente; amorevolmente
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nagníti1 (-em)

    A) perf.

    1. chinare, inclinare, curvare:
    nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

    2. indurre, convincere:
    sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

    B) nagníti se (-em se) perf. refl.

    1. chinarsi, inchinarsi, pendere

    2. declinare, calare:
    dan se je že nagnil il giorno sta declinando
    nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
    krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
    evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • oblíka (-e) f

    1. forma; figura; foggia:
    pravokotna oblika forma rettangolare
    spomenik v obliki piramide monumento in forma di piramide
    oblika in barva forma e colore
    oblika in vsebina forma e contenuto

    2. v obliki sotto forma di, a foggia di:
    prihranki v obliki denarja risparmi sotto forma di denaro
    pomoč v obliki materiala aiuti sotto forma di materiale
    vaza v oliki amfore un vaso a foggia di anfora

    3. forma, modo, metodo:
    sodobne oblike zdravljenja metodi moderni di cura

    4. lingv. forma; modo:
    osebna glagolska oblika modo finito del verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. alotropske oblike ogljika allotropi del carbonio
    lit. metrična oblika forma metrica
    mat. eksplicitna oblika funkcije forma esplicita della funzione
    min. izometrična oblika kristala forma isometrica del cristallo
  • obseválen (-lna -o) adj. dei raggi; per irradiazione; radiante:
    med. obsevalna terapija cura dei raggi, terapia radiante
  • odvèč

    A) adv. (v predikat. rabi)

    1. di più, in più; di troppo:
    deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

    2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
    skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
    če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

    B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
    odveč človek uomo di troppo
  • oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.

    1. arredare; allestire:
    opremiti sobo arredare la stanza
    gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena

    2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
    opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
    opremiti ladjo armare, allestire una nave

    3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
    opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
    voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
    opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
    opremiti konja bardare il cavallo

    4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
    prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y

    5. opremiti z corredare di:
    knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
    opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
    film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
    mat. opremiti s parametri parametrizzare
    grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
    opremiti s semaforji semaforizzare
    opremiti s senzorji sensorizzare
    opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
    opremiti z ilustracijami illustrare
    navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
    opremiti z monitorji monitorizzare
    strojn. opremiti z roboti robotizzare
    voj. opremiti z vžigalnikom spolettare
  • pastírstvo funciones f pl pastorales

    dušno pastirstvo cura f de almas
  • piščánec, píšče pollo m ; pollito m

    pečen piščanec pollo asado
    piščanec hoče biti pametnejši kot kokoš (fig) pretender enseñar el padrenuestro al cura
  • pomlajeválen

    pomlajevalna kura (med) cura f de rejuvenecimiento
  • pomóč ayuda f ; auxilio m ; socorro m ; asistencia f ; apoyo m

    na pomoč! ¡socorro!; ¡auxilio!; ¡a mí!
    s pomočjo koga con la ayuda de alg
    z božjo pomočjo con la ayuda de Dios
    brez tuje pomoči sin ayuda de nadie
    denarna pomoč ayuda económica
    medsebojna pomoč ayuda mutua, socorro mutuo
    prva pomoč socorro de urgencia
    postaja prve pomoči caseta f de socorro
    kriki, klici na pomoč gritos m pl (ali voces f pl) de socorro
    zdravniška pomoč asistencia médica
    iti (priteči) komu na pomoč ir (acudir) en socorro a alg
    prositi (koga) za pomoč pedir socorro (ali auxilio) a alg; pedir ayuda a alg
    klicati na pomoč llamar en ayuda
    nuditi komu pomoč socorrer (ali auxiliar) a alg, prestar ayuda (ali auxilio) a alg, asistir a alg
    prva pomoč (na cesti) primeros auxilios m pl (en carretera)
    nudíti prvo pomoč komu prestar a alg los primeros auxilios, (pri ranjencih) curar de primera intención, hacer la prima cura (ali la cura de urgencia)
    ti si mi v lepo pomoč! (ironično) ¡bonita ayuda tengo en tí!