Franja

Zadetki iskanja

  • krvoskrunstvo samostalnik
    1. (incest) ▸ vérfertőzés
    žrtev krvoskrunstva ▸ vérfertőzés áldozata

    2. (o spornem družbenem dogajanju) približek prevedkavérlázító
    Da se je pisec z neuglednimi (novinarskimi) koreninami razglasil za vizionarja, je bilo za italijansko kulturo žalitev, če ne celo krvoskrunstvo. ▸ Az, hogy a nem előkelő (újságírói gyökerekkel rendelkező) író látnoknak vallja magát, sértő, sőt vérlázító az olasz kultúra számára.
  • lahkomiselnost samostalnik
    1. (nepremišljenost; nepreudarnost) ▸ könnyelműség, nemtörődömség
    kaznovati lahkomiselnost ▸ nemtörődömséget büntet, könnyelműséget büntet
    prevelika lahkomiselnost ▸ túlzott könnyelműség
    mladostna lahkomiselnost ▸ fiatalkori könnyelműség
    človeška lahkomiselnost ▸ emberi nemtörődömség
    privoščiti si lahkomiselnost ▸ könnyelműséget megenged magának
    kanček lahkomiselnosti ▸ csipetnyi nemtörődömség
    Ostanite varčni, zaradi poklicnega uspeha se ne prepuščajte lahkomiselnosti ali celo evforiji. ▸ Maradjanak takarékosak, a szakmai sikerek miatt ne adják át magukat a könnyelműségnek vagy az eufóriának.
    Pričakujem negotovo tekmo, niti po naključju si ne smemo privoščiti lahkomiselnosti. ▸ Bizonytalan kimenetelű mérkőzésre számítunk, még véletlenül sem vehetjük könnyelműen.

    2. (o dejanju) ▸ óvatlanság, meggondolatlanság
    Pri plezanju v steni sem zagrešil hudo lahkomiselnost. ▸ Falmászás közben súlyos óvatlanságot követtem el.
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • mačica samostalnik
    1. ponavadi v množini (vejica s socvetjem) ▸ barka
    šopek mačic ▸ barkacsokor
    Zgodaj spomladi na sprehodu ob reki lahko naberete šopek mačic. ▸ Kora tavasszal a folyó mentén sétálva csokorba szedheti a barkát.

    2. ponavadi v množini (socvetje) ▸ barkavirágzat
    vrbove mačice ▸ fűzbarka
    leskove mačice ▸ mogyoróbarka
    viseče mačice ▸ csüngő barkafüzér
    V vsaki viseči mačici, moškemu socvetju, je lahko do dva milijona pelodnih zrnc! ▸ Minden csüngő barkavirágzaton, a hímvirágzaton akár kétmillió hímpor is lehet.
    vejica z mačicami ▸ barkaág, barkavessző

    3. lahko izraža pozitiven odnos (mačka) ▸ kismacska, kölyökmacska
    mlada mačica ▸ kiscica
    Mnoge mlade mačice in mačke, ki živijo na prostem, dobijo ušesne pršice od matere ali od mačk v soseščini. ▸ Sok fiatal, szabadon élő kiscica fülében megtelepednek a rühatkák, amelyeket anyjuktól vagy a szomszédban élő macskáktól kapnak el.

    4. izraža pozitiven odnos (mikavna ženska) ▸ cicababa
    Dve mačici sta s sabo pripeljali celo spremljevalca, da sta potem ljubosumno s sokoljim pogledom opazovala vsak njun korak. Dekletci pa sta se jima vsake pol minute kislo nasmehnili, češ, saj sva čisto pridni. ▸ Két cicababa még kísérőt is hozott magával, hogy azok féltékenyen, sasszemmel figyeljék minden lépésüket. A hölgyecskék pedig minden fél percben fanyarul elmosolyodtak, jelezvén hogy hiszen ők jól viselkednek.
  • magari

    1. (lahko) meinetwegen

    2. (tudi, celo) sogar (magari do polnoči/tisoč mark sogar bis Mitternacht/sogar tausend Mark)

    3.
    pa magari/magari če (tudi če) wenn auch
  • marihuana samostalnik
    1. (mamilo) ▸ marihuána, kannabisz
    posušena marihuana ▸ szárított marihuána
    zaseči marihuano ▸ marihuánát lefoglal
    kaditi marihuano ▸ marihuánát szív
    uživanje marihuane ▸ marihuánát fogyaszt
    posedovanje marihuane ▸ marihuána birtoklása
    gojenje marihuane ▸ marihuána termesztése
    legalizacija marihuane ▸ marihuána legalizálása
    cigareta marihuanekontrastivno zanimivo marihuánás cigaretta
    pod vplivom marihuane ▸ marihuána hatása alatt
    Poročila dokazujejo, da je več kot 80 odstotkov zločinov storjenih pod vplivom marihuane. ▸ A jelentések szerint a bűncselekmények több mint 80%-át kannabisz hatása alatt követik el.
    imeti pri sebi marihuano ▸ marihuána van nála
    uporaba marihuane v medicinske namene ▸ a marihuána egészségügyi célú felhasználása
    dekriminalizacija marihuane ▸ a marihuána dekriminalizálása
    tihotapljenje marihuane ▸ marihuánacsempészet
    preprodajalec marihuane ▸ marihuánakereskedő
    vonj po marihuani ▸ marihuánaszag, marihuánaillat
    prodajati marihuano ▸ marihuánát árul
    Eno noč sem prebil celo v zaporu, ker sem imel pri sebi marihuano. ▸ Egy éjszakát börtönben is töltöttem, mert marihuána volt nálam.
    Cariniki so lani zasegli 33 kilogramov heroina, 44 kilogramov kokaina in 8 kilogramov marihuane. ▸ Tavaly a vámosok 33 kilogramm heroint, 44 kilogramm kokaint és 8 kilogramm kannabiszt foglaltak le.
    Sem pa zagovornik uporabe marihuane in njenih sintetičnih nadomestkov v medicinske namene. ▸ Én azonban híve vagyok a kannabisz és szintetikus helyettesítői gyógyászati célokra történő felhasználásának.

    2. (rastlina) ▸ marihuána, kender, kannabisz
    sadika marihuane ▸ kender palánta
    nasad marihuane ▸ marihuánaültetvény
  • mašíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zamašiti

    1. tappare, turare; zeppare:
    mašiti luknje tappare i buchi
    mašiti rano tamponare la ferita
    mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
    pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
    pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
    mašiti s trskami sverzare
    mašiti z vložki tassellare

    2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

    3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
    celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

    B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. mangiare, ingollare:
    mašiti se z jedjo ingollare il cibo

    2. (tlačiti se) pigiarsi
  • medenina samostalnik
    1. (zlitina) ▸ sárgaréz
    tona medenine ▸ tonna sárgaréz, tonnányi sárgaréz
    Vlomilci so ukradli tono medenine v obliki trimetrskih palic. ▸ A betörők egy tonnányi háromméteres sárgarézrudat loptak el.
    nakit iz medeninekontrastivno zanimivo sárgaréz ékszer
    izdelek iz medenine ▸ sárgarézből készült termék
    pozlačena medenina ▸ aranyozott sárgaréz
    izdelan iz medenine ▸ sárgarézből készült
    Svečnik in pepelnik sta izdelana iz medenine in belih koščkov školjk. ▸ A gyertyatartó és a hamutartó fehér kagylódarabkákkal kirakott sárgarézből készült.
    narejen iz medenine ▸ sárgarézből készült
    sloj medenine ▸ sárgaréz réteg

    2. (izdelek) ▸ sárgaréz, rézáru
    kos medenine ▸ darabnyi sárgaréz, darab sárgaréz
    Neznano kam izginilo 11 kosov medenine, lastnik pa je oškodovan za 500 tisočakov. ▸ Nem tudni, hogy hová tűnt 11 darab sárgarézből készült tárgy, így a tulajdonosnak 500 ezres kára lett.
    Premoženja, ki so ga prinesli od doma, je malo. Medenina je samo za okras. Celo krožniki, sklede in žlice so leseni. ▸ Kevés vagyont hoztak magukkal otthonról. A sárgaréz csak dekorációul szolgál. Még a tányérok, a tálak és a kanalak is fából készültek.
  • mogóče adv.

    1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
    ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

    2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
    mogoče on to ve forse lo sa lui
    do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

    3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
    mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

    4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
    ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
    ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

    5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
    boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
    premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
    nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

    6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
    kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
  • monotipija samostalnik
    1. neštevno, likovna umetnost (grafična tehnika) ▸ monotípia
    Vse grafične tehnike, razen monotipije, lahko natisnemo večkrat, celo prek stokrat. ▸ A monotípia kivételével az összes grafikai technikánál, több, még száznál is több lenyomatot lehet készíteni.

    2. likovna umetnost (izdelek) ▸ monotípia
    Izbral sem nekaj svojih abstraktnih monotipij in jih poslal v galerijo. ▸ Kiválasztottam néhány absztrakt monotípiát a munkáim közül, és elküldtem a galériába.
  • naglušen pridevnik
    (ki ima okvaro sluha) ▸ hallássérült, nagyothalló
    naglušna oseba ▸ hallássérült személy
    naglušen otrok ▸ hallássérült gyermek
    naglušen človek ▸ hallássérült
    biti naglušen ▸ nagyothalló
    postajati naglušen ▸ nagyothallóvá válik
    močno naglušen ▸ erősen hallássérült
    malce naglušen ▸ kicsit nagyothalló
    gluhi in naglušni učenci ▸ siket és hallássérült tanulók
    Včasih se mi celo zazdi, da sem postala malo naglušna. ▸ Néha úgy tűnik, hogy már enyhén nagyot hallok.
  • nanovo prislov
    1. (o izboljšavi) ▸ újra, újjá
    nanovo uglasiti ▸ újrahangol
    nanovo asfaltirati ▸ újraaszfaltoz
    Ceste so celo po podeželju večinoma v dobrem stanju ali jih nanovo asfaltirajo. ▸ Az utak vidéken is többnyire jó állapotban vannak, vagy újraaszfaltozzák őket.
    nanovo definirati ▸ újradefiniál
    nanovo ovrednotiti ▸ újraértékel
    nanovo zaživetikontrastivno zanimivo új életre kel
    nanovo zgraditi ▸ újjáépít
    nanovo asfaltiran ▸ újraaszfaltozott
    nanovo zasnovan ▸ újratervezett
    Razvoj inštituta je bil nanovo zasnovan leta 1983. ▸ Az intézet fejlesztését 1983-ban újratervezték.
    Tudi po vsakem kopanju se moramo nanovo namazati. ▸ Minden fürdés után újra be kell kennünk magunkat.
    Sopomenke: na novo

    2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan
    nanovo zaposlovati ▸ újonnan alkalmaz
    nanovo zaposliti ▸ újonnan alkalmaz
    nanovo posajen ▸ újonnan elültetett
    nanovo ustanovljen ▸ újonnan megalapított
    nanovo zgrajen ▸ újonnan épített
    nanovo urejen ▸ újonnan kialakított
    Nanovo odkrita jama je dolga 54, široka 46, globoka pa 10,5 metra. ▸ Az újonnan felfedezett barlang hosszúsága 54, szélessége 46, mélysége pedig 10,5 méter.
    Znan športnik in novopečeni očka zelo rad obiskuje nanovo odprti trgovski center. ▸ Az ismert sportoló és újdonsült apuka szívesen látogat el az újonnan megnyitott bevásárlóközpontba.
    Ker nanovo ne zaposlujejo, je povprečna starost narasla že na 37 let. ▸ Mivel nem alkalmaznak új munkavállalókat, az átlagéletkor már 37 évre emelkedett.
    Sopomenke: na novo
  • napájati (-am) | napojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. abbeverare (bestie)

    2. pog. dar da bere; ubriacare

    3. dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
    izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
    dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume

    4. (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare

    B) napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. attingere (qcs. a):
    realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta

    2. (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
  • naravovarstvenik samostalnik
    (o varstvu okolja) ▸ természetvédő
    samooklicani naravovarstvenik ▸ önjelölt természetvédő
    zaprisežen naravovarstvenik ▸ felesküdött természetvédő
    protesti naravovarstvenikov ▸ természetvédők tiltakozásai
    zahteve naravovarstvenikov ▸ természetvédők követelései
    opozorila naravovarstvenikov ▸ természetvédők figyelmeztetései
    nasprotovanje naravovarstvenikov ▸ természetvédők tiltakozása
    Kot samooklicani naravovarstvenik je rad pešačil, večje razdalje pa je prekolesaril, da je čim manj onesnažil okolje. ▸ Önjelölt természetvédőként szeretett sétálni, a nagyobb távokat pedig kerékpárral tette meg, hogy minél kevésbé szennyezze a környezetet.
    Naravovarstveniki opozarjajo, da se število gozdov zmanjšuje in da se celo povečuje površina puščav.kontrastivno zanimivo A természetvédők arra figyelmeztetnek, hogy az erdős területek száma csökken, a sivatagok pedig terjeszkednek.
  • niti

    1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)

    2. (prav noben) kein, nicht ein
    niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
    niti besede kein Wort
    niti besede več kein Wort weiter
    niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
    ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
    ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
    ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
    ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
    ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
    niti eden nicht einer
    niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne

    3.
    niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)

    4.
    niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
    niti slučajno beileibe nicht
    niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!

    5.
    niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)
  • noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
    Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
    Velika noč das Ostern
    kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
    lepotice noči množina die Schönen der Nacht
    lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
    voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
    vsako noč jede Nacht, allnächtlich
    noč za nočjo Nacht für Nacht
    pol noči die halbe Nacht
    celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
    cele noči nächtelang
    črn kot noč nachtschwarz
    dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
    grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
    ko pade noč bei Einbruch der Nacht
    neko noč eines Nachts
    neumen kot noč strohdumm
    poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
    prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
    različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
    temen kot noč nachtdunkel
    čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
    v noč (bis) in die Nacht hinein
    pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
    z nočjo mit einbrechender Nacht
  • nóč night; night-time, nightfall; (tema) darkness, dark

    do nóči till dark
    pozno v nóč far into the night, till late at night
    pred nóčjo before nightfall
    vsako nóč every night, nightly
    nóč za nóčjo night after night
    sredi trde nóči in the dead of the night, at dead of night
    preko nóči, čez nóč overnight
    pod nóč in the dusk
    vso, celo nóč all night (long)
    neke nóči one (certain) night
    preteklo nóč last night
    cele nóči for whole nights
    neke temne nóči on a dark night
    lahko nóč! good night!
    trajajoč vso nóč nightlong, all-night
    nóč na dan (24 ur brez prekinitve) around the clock
    mesečna nóč moonlit (ali moonlight) night
    kresna nóč Midsummer Night
    božična, sveta nóč religija Christmas Eve
    novoletna nóč New Year's Eve
    velika nóč religija Easter
    poročna nóč wedding night, nuptial night
    šentjernejska nóč zgodovina the Massacre of St. Bartholomew's Eve
    polarna nóč the polar night
    viharna nóč a dirty night
    nóč brez spanja a sleepless night, a restless night
    1001 noč Arabian Nights' Entertainments pl, the Arabian Nights pl
    nóč se dela it is getting dark; it is growing dark
    biti različen kot nóč pa dan to be as different as chalk and cheese
    prebiti dobro (slabo) nóč to have (ali to pass) a good (a bad) night
    nóč in dan mislim na to I keep thinking of it night and day
    vso nóč sem spal I slept the whole night (through)
    prebil sem nóč brez spanja I had (ali passed) a sleepless night, I did not sleep a wink all night
    vso nóč nisem niti za hip zatisnil očesa I could not get a wink of sleep all night
    prekrokati nóč to make a night of it
    prebdeti, prečuti nóč to sit up all night
    on bdí dolgo v nóč he sits up late, he keeps late hours
    delati nóč in dan to work night and day
    ostati čez nóč (prenočiti) to stay the night
    nóč ga je vzela he slipped away under cover of night
  • očí yeux moški spol množine

    izbuljene (velike) oči yeux exorbités
    objokane (nabrekle) oči yeux gros
    (figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
    risje oči yeux de lynx
    poševne oči yeux obliques
    raznobarvne oči yeux vairons
    oči me bolijo j'ai mal aux yeux
    iz oči v oči en face, face à face
    med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
    na oči pour la forme
    na lastne oči de ses (propres) yeux
    na štiri oči entre quatre yeux
    pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
    pred mojimi očmi sous mes yeux
    v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
    zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
    z zaprtimi očmi les yeux fermés
    to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
    gledati smrti v oči affronter la mort
    imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
    imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
    imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
    imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
    imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
    iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
    izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
    izgubiti iz oči perdre de vue
    metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
    odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
    to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
    povesiti oči baisser les yeux
    požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
    upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
    ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
    vreči oči na jeter les yeux sur
    zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
    ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
    zavijati oči faire les yeux blanes
    pojdi mi izpred oči! va-t-en!
  • očí ojos m pl

    iz oči v oči cara a cara, frente a frente
    med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
    pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
    orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
    poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
    velike, izbuljene oči ojos saltones
    na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
    zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
    brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
    gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
    gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
    izbuljiti oči fam poner ojos como platos
    izgubiti iz oči perder de vista
    ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
    imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
    izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
    odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
    nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
    oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
    imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
    ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
    pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
    pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
    pokvariti si oči dañarse la vista
    povesiti oči bajar los ojos
    požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
    preleteti z očmi pasar los ojos
    prenapenjati oči quebrarse los ojos
    zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
    skočiti v oči (fig) saltar a la vista
    vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
    zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
    zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
    zapičiti oči v clavar los ojos en
    svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
    nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
    ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
    upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
    vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas