Franja

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

iménski nominal

iménska cena nominal price
iménska obrestna mera nominal interest
iménska vrednost ekonomija nominal value
pariteta iménske vrednosti nominal parity

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

inseráten advertising, advertisement

inserátna cena advertising rate
inserátna pisarna advertising agency
inserátni stolpci (v časopisu) advertisement columns pl
inserátne pristojbine advertising charges pl, advertising fees pl, ZDA ad-rates pl

intervencijsk|i [é] (-a, -o) Interventions- (kup der Interventionskauf, cena der Interventionspreis, pravica das Interventionsrecht, vojna der Interventionskrieg)
intervencijska enota vojska der Eingreifverband, policijska: das Überfallkommando, das Polizeiaufgebot

izklícen (-cna -o) adj.
izklicna cena prezzo base (all'asta)

izred|en [é] (-na, -no) außerordentlich; (nenavaden) außergewöhnlich, ungemein; (čisto poseben) bemerkenswert; javni prevoz: unfahrplanmäßig; delovno mesto: außerplanmäßig; vlak: außerfahrplanmäßig; Sonder- (dopust der Sonderurlaub, vlak der Sonderzug, ponudba das Sonderangebot, predstava die Sondervorstellung, seja die Sondersitzung, dovoljenje die Sondergenehmigung); Ausnahme- (cena der Ausnahmepreis, ponudba das Ausnahmeangebot, situacija die Ausnahmesituation); Über- (dolžina die Überlänge, velikost die Übergröße)
izredni profesor außerordentlicher Professor, der Extraordinarius

kalkulacíjski

kalkulacíjska cena calculated price
kalkulacíjska napaka error in calculation
kalkulacíjska osnova basis for calculation

katalog [ó] moški spol (-a …) der Katalog, -katalog (galerijski Galeriekatalog, glavni Hauptkatalog, razstavni Ausstellungskatalog, knjigotrški Buchhandelskatalog, muzejski Museumskatalog, stvarni Sachkatalog, Realkatalog, zbirni Sammelkatalog; pravo temeljnih pravic Grundrechtskatalog)
cena po katalogu der Katalogpreis

katalóški de catalogue

kataloška cena prix moški spol de catalogue

katalóški (-a -o) adj. di catalogo:
kataloška cena prezzo di catalogo

katalóški de catálogo

kataloška cena precio m de catálogo

kav|a ženski spol (-e …) der Kaffee (tudi rastlinstvo, botanika); -kaffee (bela Milchkaffee, filtrirana Filterkaffee, instant Instantkaffee, v prahu Pulverkaffee, v zrnu Bohnenkaffee, ledena Eiskaffee, prava Bohnenkaffee, pražena Röstkaffee, sladna Malzkaffee, surova Rohkaffee)
črna/turška kava der Mokka, türkischer Kaffee
… kave Kaffee-
(cena der Kaffeepreis, pridelovanje der Kaffeeanbau, uživanje der [Kaffeegenuß] Kaffeegenuss, vrsta die Kaffeesorte, vonj po kavi der Kaffeeduft; avtomat za kavo der Kaffeeautomat, filter der Kaffeefilter, servis das Kaffeeservice, pražilnik die Kaffeeröstmaschine, skodelica die Kaffeetasse, škatla die Kaffeedose)
rjav kot kava kaffeebraun
podoben kavi kaffeeähnlich
postreči s kavo Kaffee reichen

kerozin samostalnik
(tekoča snov) ▸ kerozinLetala skoraj izključno uporabljajo kerozin. ▸ A repülőgépek szinte kizárólag kerozint használnak.
Sprva je bila nafta predvsem surovina za kerozin, ki so ga uporabljali za razsvetljavo. ▸ Kezdetben az olaj elsősorban a világításra használt kerozin alapanyaga volt.

končn|i [ô] (-a, -o) End- (montaža die Endmontage, odločitev die Endentscheidung, rima der Endreim, stopnja die Endstufe, vsota die Endsumme, zmaga der Endsieg, soglasnik der Endkonsonant, rastlinstvo, botanika brst die Endknospe, cilj das Endziel, efekt der Endeffekt, živalstvo, zoologija gostitelj der Endwirt, prevzem die Endabnahme, rezultat das Endresultat, šport der Endstand, das Endergebnis, sklep der [Endbeschluß] Endbeschluss, smoter der Endzweck, samoglasnik der Endvokal, stanje der Endzustand); [Schluß] Schluss- (določba die [Schlußbestimmung] Schlussbestimmung, faza die [Schlußphase] Schlussphase, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, krojenje tehnika die [Schlußausformung] Schlussausformung); Fertig- ( tehnikapihanje das Fertigblasen)
končna cena der Konsumentenpreis
končni obračun die Endabrechnung, [Schlußrechnung] Schlussrechnung
končni izdelek das Fertigfabrikat, die Fertigware, das Fertigerzeugnis, das Enderzeugnis
končni izbor die engere Wahl

konkurénčen concurrent, compétitif, capable de soutenir la concurrence

konkurenčni boj concurrence ženski spol, compétition ženski spol
konkurenčna cena prix moški spol compétitif
konkurenčno podjetje entreprise ženski spol concurrente

konkurénčen (-čna -o) adj. concorrente; ekon. concorrenziale, in concorso:
konkurenčno podjetje ditta concorrente
ekon. konkurenčna cena prezzo concorrenziale, competitivo
festival konkurenčnih filmov festival di film in concorso

konkurénčen competitivo; competidor

konkurenčna cena precio m de competencia
konkurenčni boj lucha f de competidores
konkurenčna tvrdka (podjetje) casa f (empresa f) competidora
konkurenčna zavist envidia f de los competidores (ali profesional)

kos¹ [ó] moški spol (-a …) das Stück (kratica : Stck., St.); kamna ipd.: der Brocken
kos kruha ein Stück Brot
lep kos ein gutes Stück (poti ein gutes Stück Weg), kruha: eine Ecke (Brot)
kos opreme das Gerät
(lovske Jagdgerät), (nadomestni del) das Teil (pribora Zubehörteil); -stück (fazonski tehnika Formstück, tovora Frachtstück, ledu Eisstück, lesa Holzstück, mesa Fleischstück, nakita Schmuckstück, perila Wäschestück, pohištva Möbelstück, prtljage Gepäckstück, torte Tortenstück, kotni Winkelstück, križni Kreuzstück, paradni Paradestück, razstavni Schaustück, reducirni tehnika Reduzierstück, trebušni pri mesu Bauchstück)
… kosa/kosov/za kos Stück-
(čas izdelave enega kosa die Stückzeit, število die Stückzahl, cena za der Stückpreis, plačilo po der Stücklohn, stroški za Stückkosten množina)
teža enega kosa das Einzelgewicht
na kose raztrgati, razrezati ipd.: in Stücke
v (enem) kosu im Stück, stückig
led v kosu das Blockeis
po kosih stückweise, figurativno brockenweise
kos za kosom Stück für Stück