Franja

застру́гувати -гую недок., brusíti brúsim nedov., ostríti -ím nedov., šíliti -im nedov.

затачивать/заточать, заточить² (na)brusiti; (na)ostriti;
з. карандап (o)šiliti svinčnik

зато́чувати -чую недок., brusíti brúsim nedov.

навастривать, навострить (lj.) (na)ostriti, (na)brusiti;
н. уши nape(nja)ti ušesa;
н. лыжи pobrisati jo;

натачивать, наточить (na)brusiti (večjo množino)

острить ostriti, brusiti; (pren.) delati dovtipe, duhovičiti

оттачивать, отточить (na)brusiti; (pren.) (iz)brusiti, dognati (stil)

отшлифовывать, отшлифовать (o)brusiti, (z)gladiti

править

1. upravljati, vladati; (zast.) opravljati;
п. лошадьми voziti s konji, kočijažiti;
п. рулём krmariti;

2. popravljati; brusiti;
п. гранки popravljati v stolpcih;
п. бритву brusiti britev

стачивать, сточить² (na)brusiti; (o)stružiti

точи́ти точу́ недок., brusíti brúsim nedov., ostríti -ím nedov.

точить

1. brusiti; siliti; stružiti;
т. зубы на кого imeti piko na koga;

2. glodati, razjedati;
тоски его точит žalost mu razjeda srce;

3. (zast.) točiti, liti (solze)

шлифовать brusiti, gladiti; (pren.) izpopolnjevati

шліфува́ти -фу́ю недок., brusíti brúsim nedov.

alambicar [c/qu] destilirati, čistiti; skopo (pičlo) odmeriti; pretirano brusiti (slog, jezik); tuhtati, izmodrovati

alisar (po)gladiti, likati, gladko brusiti; mongati (perilo)

belegìjati -ām
1. brusiti z oslo
2. ekspr. prilizovati se, gladiti

brillanter [-te] verbe transitif brusiti v briljant

brȕskati -ām ekspr. po malem brusiti: tetoši i bruska svoju sjekiru

commérer [kɔmere] verbe intransitif klepetati, jezike brusiti, opravljati (koga)