Franja

ἄ-νομος 2 nepostaven, protipostaven, nezakonit, krivičen, brezbožen, zločinski; subst. ὁ hudodelec, krivičnik, pogan NT.

ἀν-όσιος 2 nesvet, brezbožen, malopriden; νέκυς neposvečen = nepokopan; ὀσμή duh, smrad takega mrtveca.

ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.

ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.

ἀ-σεβής 2 (σέβω) brezbožen, hudoben, zločest.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

βέβηλος 2 (βαίνω) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, τὸ βέβηλον neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjak NT.

βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥q^w-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.

δύσ-θεος 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.

δυσσέβεια, ἡ (δυσ-σεβής) brezbožnost, malopridnost, κτάομαι δυσσέβειαν nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.

δυσ-σεβής 2 (σέβομαι) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbožnik, zlobnež.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

κατ-άρᾱτος 2 (κατ-αράομαι) poet. preklet, brezbožen, hudoben.

κτάομαι d. m., ion. κτέομαι [Et. kor. qthē(i), posedovati, perz. Ξέρξης. – Obl. fut. κτήσομαι, aor. ἐκτησάμην, pf. (z act in pas. pom.) κέκτημαι, ἔκτημαι, cj. κεκτῶμαι, opt. κεκτῴμην in κεκτῄμην, -ῇο, -ῇτο, fut. 3 κεκτήσομαι, ἐκτήσομαι, aor. pass. ἐκτήθην, adi. verb. κτητός, κτητέος, ion. pf. 3 pl. ἐκτέαται]. 1. a) pridobim komu kaj τινί τι; b) pridobim si, priborim si, dosežem τί, τινά, χάριν stečem si zahvalo ἀπό, ἔκ τινος, rodim παῖδας ἔκ τινος, podjarmim si τί, τινά, prisvojim si, naučim se τέχνην; c) o neprijetnih stvareh: nakopljem si ὀργὴν θεᾶς, κακά, ἔχθραν; δυσσέβειαν očitanje, da sem brezbožen; d) pridobim, naklonim si koga τινά, τινὰ πολέμιον napravim si koga za sovražnika. 2. pf. pridobil sem si, posedujem, imam, κεκτημένος pridobljen, osvojen; ὁ κεκτημένος posestnik, gospodar. 3. s pas. pom. aor. ἐκτήθην, Tuk. 1, 123 ἃ ἐκτήθη kar se je pridobilo.

μάταιος 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. μεταμώνιος ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. – adv. ματαίως brez vzroka (razloga).

μιαι-φόνος 2 s krvjo (umorom) omadeževan, krvav, grozen, brezbožen; subst. ὁ morilec.

μιαρός 3 [Et. iz miwero-s od μιαίνω] 1. okrvavljen, omadeževan. 2. brezbožen, zločinski, zanikaren, pokvarjen.

μῶρος, μωρός 3 in 2 1. nespameten, neumen, bedast. 2. neslan, neokusen. 3. brezbožen.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.