Franja

lesén² wood, wooden, made of wood; figurativno stiff, clumsy, awkward

leséna koča, koliba wooden hut
lesén čevelj wooden shoe, (cokla) sabot, clog
leséna lopa wooden shed
leséna hiša wooden (ali timber) house; ZDA frame house
lesén gradbeni oder wooden (building workers') scaffold
leséno kladivo mallet
lesén moznik, klin wooden plug; dowel
leséna obloga wooden lining (ali facing, revetment)
leséna prevleka wooden covering
lesén pòd wooden floor
lesén opaž wainscot(t)ing
leséno pihalno glasbilo woodwind instrument
leséno ohišje (radijskega aparata) wood cabinet
leséna rešetka, mreža wooden lattice
lesén stol wooden stool, (nizek) ZDA cricket
lesén stolp wooden tower
lesén strop panel(l)ed wood ceiling
lesén (cestni) tlak woodenpavement
lesén tram, leséno bruno timber (ali wooden) beam

mêdved (-éda) m

1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro

3. pren. ekon. ribassista

mota ženski spol vozelček v blagu; madež v zrcalu; nepomembna napaka; malce, ščepec; osamljen grič, košček zemlje; Argentina kodrasli lasje črncev

el que ve la mota en el ojo ajeno, vea la viga en el suyo kdor vidi pazder v tujem očesu, naj vidi bruno v svojem
corbata de motas pisana kravata

orso m

1. zool. medved:
orso americano baribal, črni medved
orso bianco severni, beli medved (Thalarctos maritimus)
orso bruno rjavi medved (Ursus arctos)
orso grigio sivi medved, grizli
orso malese malajski, sončni medved (Helarctos malazanus)

2. pren. medved, okornež, neroda; odurnež, nedružaben človek

3.
il ballo dell'orso pren. okorno, nerodno plesanje
vendere la pelle dell'orso prima di averlo ucciso pren. delati račune brez krčmarja

4. ekon. žarg. baisse

poprečn|i [é] (-a, -o) querliegend, Quer- (bruno der Querbalken)
| ➞ → povprečen

sorōrius 3 (soror) sêstrski, sestrínski: cena Pl. zaradi (najdene) sestre, adulter ali stupra Ci. s sestro, oscula O., ultio Iust. zaradi sestre; poseb. sororium tigillum L., Aur., Fest. sestrsko bruno, sestrski prečnik, kot jarem (igo) postavljen preko ozke ulice, ki je vodila iz Ciprske ulice na Karine na mestu, kjer je moral Horacij zaradi umora svoje sestre iti skozi jarem (igo).

suf-flāmen -inis, n (iz *sub-flāgmen; iz indoev. kor. *bholāg̑- bruno; prim. gr. φάλαγξ bruno, deblo, hlod, tram, ŕkelj (rkèlj), lit. balžíena, balžíenas vzdolžni tram pri brani, let. bàlziêns, bèlziêns opornica pri plugu, stvnem. balco = nem. Balken)

1. kolesna zavora, zavornica, cokla: ipse rotam astringit sufflamine mulio consul Iuv., tardat sufflamine currum Prud.

2. pren. zavora = zapreka, ovira, prepreka: nec res atteritur longo sufflamine litis Iuv.

vacerra -ae, f (prim. skr. vaśaḥ trst, bambus, bruno) v zemljo zabit kol: vacerram et Aelius et alii complures vocari aiunt stipitem Aelius Ap. Fest.; v pl. ograja iz kolov: Col.

2. metaf. kot psovka štor, klada, hlod: vecorde et malefica vacerra L. Andr. ap. Fest.

vāllus¹ -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)

1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.

2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).

žálen (-lna -o) adj. da lutto, funebre:
žalna koračnica marcia funebre
žalni sprevod corteo funebre
žalni trak lutto
žalna obleka abito da lutto, bruno, gramaglia
rel. žalni psalmi i salmi dell'ufficio dei morti
hist. žalni obredi parentali

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

δοκός, ὁ (δέχομαι) 1. bruno, tram, greda. 2. pričakovanje, ἐν δοκοῖσιν ἐχθρῶν v odvračanju (odbijanju) sovražnikov.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

ἐπιστῡ́λιον, τό na stebrih sloneče bruno, arhitrav.

κεραία, ἡ (κέρας) 1. jadrnica, rajna. 2. (napadni) drog, kol, bruno, žerjav, dvigalo. 3. črtica, pičica NT.

νᾱ́ϊος 3 in 2 (ναῦς) poet. ki spada k ladji, ladijski, ladjin, νάιον ὄχημα = ναῦς, τέχνη ναΐα brodarstvo; ep. νήιον, τό (sc. δόρυ) les za ladjo, ladijno bruno.

τρόπις, εως, ἡ, ion. ιος podladje (bruno na dnu ladje), gredelj, hrbtica.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.

ὑπερ-θύριον, τό ep. ὑπέρ-θυρον, τό ion. (θύρα) prečno bruno nad vrati, naddverje, (gornji) prag, venec.

φάλαγξ, αγγος, ἡ [Et. nem. Balken, lat. sufflamen, tram za zavoro (iz subflāgmen)] 1. ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek. 3. falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje; b) bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ἐπὶ φάλαγγος v bojni vrsti, v ospredju.