Franja

ob-linō -ere -lēvī -litum

1. (na)mazati, premaz(ov)ati: O., Col., Plin., Sen. ph. idr., malas cerussā Pl., omnem materiam alumine Quadr., se visco Varr., unguentis obliti Ci., oblitus caeno Corn., cruore et luto Ci.; z gr. acc.: oblitus faciem suo cruore T., se luto Lact.; occ.
a) zamaz(ov)ati, (za)mašiti, zadel(ov)ati, (za)smoliti: dolia Ca., ora urceolorum oblita Col., gypso oblitus cadus Plin.; metaf.: oblinitur minimae si qua est suspicio rimae Mart.
b) napisano besedo premaz(ov)ati, zamazati = (iz)brisati: nam cum ita in Catilina scriptum esset: Saepe maiores vestrum miseriti plebis Romanae, vestrum obleverunt et „vestri“ superscripserunt Gell.
c) umazati = umazati z blatom: quid tu istuc curas, ubi ego oblinar atque voluter Luc. ap. Non., catulos Varr.

2. metaf.
a) omadeževati, skruniti, oskruniti (oskrunjevati): se externis moribus Ci., oblitus parricidio Ci., o. aliquem versibus atris H. grditi.
b) os alicui o. Pl. usta komu namazati = koga ukaniti, opehariti, pravarati.

3. polniti, napolniti (napolnjevati), obložiti (oblagati), preobložiti (preoblagati): Suet., villa oblita tabulis Varr., actor peregrinis divitiis oblitus H., lacunaria auro oblita Ap. preobloženi, oblitam reddunt orationem Corn. preveč olepotičen, facetiae oblitae Latio Ci. ep. rimski dovtip z latinsko primesjo.

Opomba: Star. pf. cum oblinerunt vasa Varr. ap. Prisc.

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

peaufiner [pofine] verbe transitif brisati z jelenjo kožo (z usnjem); figuré, familier skrbno pripraviti, očediti, okrasiti

pràmati -ām dial.
1. bežati, brisati jo: da vidiš kako prama kučka u planinu
2. padati: on je živio kod ponora potoka šumnoga, gdjeno prama voda kovrčasta i ulazi u njedra zemljina

radírati -am (lat. radere)
1. radirati; brisati gumom
2. radirati, slikati iglom za graviranje

rub down prehodni glagol
otreti, frotirati; (o)ščetkati, (o)čistiti (konja); (o)brisati z brisačo (npr. boksarja itd.)
pogovorno preiskati koga
figurativno zmanjšati

spolverare¹

A) v. tr. (pres. spolvero)

1. izprašiti, obrisati prah, skrtačiti:
spolverare il groppone, le spalle a qcn. pren. izprašiti komu hlače

2. pren. pojesti, pospraviti

3. pren. pospraviti; odnesti; ukrasti

4.
spolverare un disegno umet. reproducirati risbo s poncifom

B) v. intr. brisati prah

spugnare v. tr. (pres. spugno) brisati z gobo

swab [swɔb]

1. samostalnik
krpa (na palici) za brisanje poda po pranju z vodo
medicina krpica, blazinica za vpijanje vlage
navtika, sleng častniške epolete, častnik
sleng neroden, štorast človek, teslo

2. prehodni glagol
prati z vodo in brisati s krpo, čistiti
navtika ribati; počistiti
medicina obrisati (kri z rane itd.)

вытираться, вытереться (o)brisati se, oguliti se (obleka)

затирать, затереть (iz)brisati s trenjem, (o)treti; zamazati; (pren.) izriniti, odriniti; stiskati, stisniti, zmečkati (v gneči)

перетирать, перетереть (pre)drgniti; (z)drobiti; vnovič (o)brisati, otirati; otreti;
терпение и труд всё перетрут potrpljenje in delo vse premoreta

abluō -ere -luī -lūtum (iz *ablavō; prim. lavō)

I.

1. oplakniti (oplakovati), umi(va)ti, oprati, prati, čistiti, očistiti: Ulixi pedes Ci., corpus aquā Cu., manūs undā, vulnera lymphis O.; kot moralno očiščevanje v bogoslužju: Plin., Iuv., ita iactantur fluctibus (parricidae), ut numquam abluantur Ci., me ... attrectare nefas, donec me flumine vivo abluero V. (prim. V., Aen. IX, 818); od tod occ. krstiti: Eccl., Cod. Th.

2. sp(i)rati, zmi(va)ti: maculas e veste Plin., squalorem sibi Cu., cruorem, lacrimas T. ali sudorem Val. Max. (o)brisati si; pesn.: sitis abluitur Lucr. se gasi, sibi (terra) abluit umbras Lucr.

3. pren. duševne madeže spirati, odpraviti (odpravljati), izbris(ov)ati: omnis perturbatio animi placatione abluatur Ci., ablue praeteriti periuria temporis, ... ablue praeteritā perfida verba die O., abl. maculam Plin. iun.

— II. (o vodah) odplaviti (odplavljati), splaviti (splavljati): pulvinos Varr. izpirati, terras Sen. ph.; (o rekah) torrens abluens villas Sen. ph.;

Opomba: Pt. fut. ablūtūrus: Aug., abluitūrus: Prud.

črta|ti (-m)

1. narediti črte: linieren; Streifen machen/ anbringen

2. (brisati, izbrisati) streichen; ausstreichen, durchstreichen, den Rotstift ansetzen; zapis na trakovih ipd.: löschen; napake ipd.: ausmerzen
neustrezno/nepotrebno črtati Nichtzutreffendes streichen

3.
črtati se (začrtovati se) sich abheben, sich abzeichnen (ostro in scharfen Konturen, na auf/ gegen)
skrb: sich abzeichnen (komu na obrazu in seinem Gesicht)

éponger [epɔ̃že] verbe transitif obrisati z gobo; figuré resorbirati

s'éponger le front brisati si čelo
s'éponger au sortir du bain osušiti se z gobo po kopeli

gena -ae, f večinoma v pl. (iz *genva; prim. skr. hánu-ḥ = gr. γένῡς čeljust, lice γνάϑος čeljust, lice, gr. γένειον počeljustna brada, lat. genu-inus²)

1. lice: libellos ita iecisse in faciem eius, ut genam non leviter perstrinxerit SUET.; v pl.: genae deinde ab inferiore parte (oculos) tutantur CI., lacrimae peredere humore exsangues genas POËTA AP. CI., lacrimis salsis umectent ora genasque LUCR., manat rara meas lacrima per genas H., erubuere genae totoque recanduit ore O., siccare genas O. „oči“ si brisati.

2. sinekdoha:
a) čeljust, skranja: nunc primum opacat flore lanugo genas PAC. AP. P. F., tum mihi prima genas vestibat flore iuventa V., pilosae genae CI., vincet ubi erasas barba pudenda genas PR., genarum crassitudines Q., nihil ausus ultra leves genas Q., gena inferior, superior PLIN.
b) očesna jamica, óčnica (očníca): expilatque genis oculos O.
c) veja = veka: imprimitque genae genam ENN., pandite genas ENN. FR., ferro rescinduntur genae COL., oculis rigentibus et genis stantibus PLIN.
č) oči: et patiar fossis lumen abire genis O., cornicum immeritas eruit ungue genas PR. oči nedolžnih vran.

izbri|sati (-šem) löschen (tudi tehnika), auslöschen, (črtati) streichen, (brisati) tilgen, austilgen; z radirko: ausradieren

izloči|ti [ó] (-m)

1. iz zbirke ipd.: entfernen, aussondern, ausmustern, obleko ipd.: aussortieren, ausrangieren; (brisati) unterdrücken

2. aussondern, kemija absondern, medicina ausscheiden; tehnika aussondern, separieren, s sejanjem: aussieben

3. (izključiti) ausschalten; ausgliedern, loslösen (aus)

4. vojska (onesposobiti) außer Gefecht setzen

5. denar: abzweigen
|
izločiti se sich abscheiden, abgeschieden/ausgeschieden … werden
kemija izločiti se sich entmischen
izločiti se medicina abgehen

kaz|en ženski spol (-ni …) pravo die Strafe (tudi figurativno), -strafe (častna Ehrenstrafe, denarna Geldstrafe, disciplinska Disziplinarstrafe, enotna Einheitsstrafe, glavna Hauptstrafe, kolektivna Kollektivstrafe, nadomestna denarna Ersatzgeldstrafe, nadomestna zaporna Ersatzfreiheitsstrafe, najnižja Mindeststrafe, najvišja Höchststrafe, odvzema prostosti Freiheitsstrafe, Haftstrafe, pogodbena Konventionalstrafe, pogojna Strafaussetzung zur Bewährung, poprejšnja Vorstrafe, posamezna Einzelstrafe, skupna Gesamtstrafe, smrtna Todesstrafe, stranska Nebenstrafe, telesna Körperstrafe, uklonilna Erzwingungsstrafe, Zwangsstrafe, zaporna Freiheitsstrafe, Haftstrafe)
mandatna kazen das Verwarnungsgeld, der Strafbefehl, das Strafmandat
v šoli - naloga: die Strafarbeit
religija božja kazen Strafe Gottes
večna kazen ewige Strafe/Verdammnis
za kazen strafweise (naložiti auferlegen)
naložiti kazen/obsoditi na kazen eine Strafe verhängen, na zaporno: eine Freiheitsstrafe verhängen
odmeriti kazen eine Strafe zumessen, das Strafmaß festsetzen
za kar je zagrožena kazen bei Strafe verboten
združen v kazni mitbestraft
brisanje kazni die Straftilgung
brisati kazen die Strafe tilgen
izključitev kazni die Strafausschließung
izvrševanje kazni zaporne: der Strafvollzug, Haftvollzug
druge: die Strafvollstreckung
odpustitev kazni die Strafaufhebung
omilitev kazni die Strafmilderung
podložnost kazni die Straffälligkeit
poostritev kazni die Strafschärfung, Strafverschärfung
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
preostanek kazni die Reststrafe
razlog za omilitev kazni der Strafmilderungsgrund
sprememba kazni die Strafumwandlung
višina kazni das Strafmaß
vrsta kazni die Strafart
zastaranje kazni die Strafverjährung
znižanje kazni der [Straferlaß] Straferlass
prepovedati pod kaznijo unter Strafandrohung verbieten
s pridržano kaznijo mit Strafvorbehalt
zagroziti s kaznijo za (etwas) unter Strafe stellen

mulgeō -ēre, mulsī, mulctum (indoev. sor. bazi *Hmelk- gladiti, božati in *Hmelg̑- potegniti, smukati, drgniti, brisati; prim. gr. ἀμέλγω molzem, sl. molsti, mlesti, mleko, lit. mélžu, mìlžti molsti = stvnem. milchu, melchan = nem. melken molsti, lat. mulceō, mulctra) (po)molsti: oves Ca.; abs.: a mulgendo Varr., mulgere ab ἀμέλγειν Varr., mulgent vere ad caseum faciundum mane Varr., capras Plin., itaque separatim mulgendae sunt oves Col., lac statim mulctum Serv., quartus est, cum e et o in i mutant et consonantem quae praecedit in s, ut mulgeo mulsi mulseram M.; preg.: m. hircos V. (= gr. τράγον ἀμέλγειν) kozla molsti = lotiti (lotevati) se česa nesmiselnega, česa, kar ne obljublja nobenega uspeha.