Franja

peaufiner [pofine] verbe transitif brisati z jelenjo kožo (z usnjem); figuré, familier skrbno pripraviti, očediti, okrasiti

pràmati -ām dial.
1. bežati, brisati jo: da vidiš kako prama kučka u planinu
2. padati: on je živio kod ponora potoka šumnoga, gdjeno prama voda kovrčasta i ulazi u njedra zemljina

radírati -am (lat. radere)
1. radirati; brisati gumom
2. radirati, slikati iglom za graviranje

rub down prehodni glagol
otreti, frotirati; (o)ščetkati, (o)čistiti (konja); (o)brisati z brisačo (npr. boksarja itd.)
pogovorno preiskati koga
figurativno zmanjšati

spolverare¹

A) v. tr. (pres. spolvero)

1. izprašiti, obrisati prah, skrtačiti:
spolverare il groppone, le spalle a qcn. pren. izprašiti komu hlače

2. pren. pojesti, pospraviti

3. pren. pospraviti; odnesti; ukrasti

4.
spolverare un disegno umet. reproducirati risbo s poncifom

B) v. intr. brisati prah

spugnare v. tr. (pres. spugno) brisati z gobo

swab [swɔb]

1. samostalnik
krpa (na palici) za brisanje poda po pranju z vodo
medicina krpica, blazinica za vpijanje vlage
navtika, sleng častniške epolete, častnik
sleng neroden, štorast človek, teslo

2. prehodni glagol
prati z vodo in brisati s krpo, čistiti
navtika ribati; počistiti
medicina obrisati (kri z rane itd.)

вытираться, вытереться (o)brisati se, oguliti se (obleka)

затирать, затереть (iz)brisati s trenjem, (o)treti; zamazati; (pren.) izriniti, odriniti; stiskati, stisniti, zmečkati (v gneči)

перетирать, перетереть (pre)drgniti; (z)drobiti; vnovič (o)brisati, otirati; otreti;
терпение и труд всё перетрут potrpljenje in delo vse premoreta

črta|ti (-m)

1. narediti črte: linieren; Streifen machen/ anbringen

2. (brisati, izbrisati) streichen; ausstreichen, durchstreichen, den Rotstift ansetzen; zapis na trakovih ipd.: löschen; napake ipd.: ausmerzen
neustrezno/nepotrebno črtati Nichtzutreffendes streichen

3.
črtati se (začrtovati se) sich abheben, sich abzeichnen (ostro in scharfen Konturen, na auf/ gegen)
skrb: sich abzeichnen (komu na obrazu in seinem Gesicht)

éponger [epɔ̃že] verbe transitif obrisati z gobo; figuré resorbirati

s'éponger le front brisati si čelo
s'éponger au sortir du bain osušiti se z gobo po kopeli

gena -ae, f večinoma v pl. (iz *genva; prim. skr. hánu-ḥ = gr. γένῡς čeljust, lice γνάϑος čeljust, lice, gr. γένειον počeljustna brada, lat. genu-inus²)

1. lice: libellos ita iecisse in faciem eius, ut genam non leviter perstrinxerit SUET.; v pl.: genae deinde ab inferiore parte (oculos) tutantur CI., lacrimae peredere humore exsangues genas POËTA AP. CI., lacrimis salsis umectent ora genasque LUCR., manat rara meas lacrima per genas H., erubuere genae totoque recanduit ore O., siccare genas O. „oči“ si brisati.

2. sinekdoha:
a) čeljust, skranja: nunc primum opacat flore lanugo genas PAC. AP. P. F., tum mihi prima genas vestibat flore iuventa V., pilosae genae CI., vincet ubi erasas barba pudenda genas PR., genarum crassitudines Q., nihil ausus ultra leves genas Q., gena inferior, superior PLIN.
b) očesna jamica, óčnica (očníca): expilatque genis oculos O.
c) veja = veka: imprimitque genae genam ENN., pandite genas ENN. FR., ferro rescinduntur genae COL., oculis rigentibus et genis stantibus PLIN.
č) oči: et patiar fossis lumen abire genis O., cornicum immeritas eruit ungue genas PR. oči nedolžnih vran.

izbri|sati (-šem) löschen (tudi tehnika), auslöschen, (črtati) streichen, (brisati) tilgen, austilgen; z radirko: ausradieren

izloči|ti [ó] (-m)

1. iz zbirke ipd.: entfernen, aussondern, ausmustern, obleko ipd.: aussortieren, ausrangieren; (brisati) unterdrücken

2. aussondern, kemija absondern, medicina ausscheiden; tehnika aussondern, separieren, s sejanjem: aussieben

3. (izključiti) ausschalten; ausgliedern, loslösen (aus)

4. vojska (onesposobiti) außer Gefecht setzen

5. denar: abzweigen
|
izločiti se sich abscheiden, abgeschieden/ausgeschieden … werden
kemija izločiti se sich entmischen
izločiti se medicina abgehen

kaz|en ženski spol (-ni …) pravo die Strafe (tudi figurativno), -strafe (častna Ehrenstrafe, denarna Geldstrafe, disciplinska Disziplinarstrafe, enotna Einheitsstrafe, glavna Hauptstrafe, kolektivna Kollektivstrafe, nadomestna denarna Ersatzgeldstrafe, nadomestna zaporna Ersatzfreiheitsstrafe, najnižja Mindeststrafe, najvišja Höchststrafe, odvzema prostosti Freiheitsstrafe, Haftstrafe, pogodbena Konventionalstrafe, pogojna Strafaussetzung zur Bewährung, poprejšnja Vorstrafe, posamezna Einzelstrafe, skupna Gesamtstrafe, smrtna Todesstrafe, stranska Nebenstrafe, telesna Körperstrafe, uklonilna Erzwingungsstrafe, Zwangsstrafe, zaporna Freiheitsstrafe, Haftstrafe)
mandatna kazen das Verwarnungsgeld, der Strafbefehl, das Strafmandat
v šoli - naloga: die Strafarbeit
religija božja kazen Strafe Gottes
večna kazen ewige Strafe/Verdammnis
za kazen strafweise (naložiti auferlegen)
naložiti kazen/obsoditi na kazen eine Strafe verhängen, na zaporno: eine Freiheitsstrafe verhängen
odmeriti kazen eine Strafe zumessen, das Strafmaß festsetzen
za kar je zagrožena kazen bei Strafe verboten
združen v kazni mitbestraft
brisanje kazni die Straftilgung
brisati kazen die Strafe tilgen
izključitev kazni die Strafausschließung
izvrševanje kazni zaporne: der Strafvollzug, Haftvollzug
druge: die Strafvollstreckung
odpustitev kazni die Strafaufhebung
omilitev kazni die Strafmilderung
podložnost kazni die Straffälligkeit
poostritev kazni die Strafschärfung, Strafverschärfung
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
preostanek kazni die Reststrafe
razlog za omilitev kazni der Strafmilderungsgrund
sprememba kazni die Strafumwandlung
višina kazni das Strafmaß
vrsta kazni die Strafart
zastaranje kazni die Strafverjährung
znižanje kazni der [Straferlaß] Straferlass
prepovedati pod kaznijo unter Strafandrohung verbieten
s pridržano kaznijo mit Strafvorbehalt
zagroziti s kaznijo za (etwas) unter Strafe stellen

mulgeō -ēre, mulsī, mulctum (indoev. sor. bazi *Hmelk- gladiti, božati in *Hmelg̑- potegniti, smukati, drgniti, brisati; prim. gr. ἀμέλγω molzem, sl. molsti, mlesti, mleko, lit. mélžu, mìlžti molsti = stvnem. milchu, melchan = nem. melken molsti, lat. mulceō, mulctra) (po)molsti: oves Ca.; abs.: a mulgendo Varr., mulgere ab ἀμέλγειν Varr., mulgent vere ad caseum faciundum mane Varr., capras Plin., itaque separatim mulgendae sunt oves Col., lac statim mulctum Serv., quartus est, cum e et o in i mutant et consonantem quae praecedit in s, ut mulgeo mulsi mulseram M.; preg.: m. hircos V. (= gr. τράγον ἀμέλγειν) kozla molsti = lotiti (lotevati) se česa nesmiselnega, česa, kar ne obljublja nobenega uspeha.

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obri|sati (-šem) brisati wischen, abwischen, tla: aufwischen; do suhega: trockenwischen; posodo od znotraj: auswischen
obrisati prah abstauben
z usnjeno krpo: abledern; (popivnati) ablöschen
figurativno obrisati se pod nosom za kaj in die Röhre gucken
obrisati si čevlje sich den Schmutz von den Schuhen treten, v kaj figurativno sich einen Dreck daraus machen

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta