Franja

soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati

se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg

susque, adv. (iz subs in -que; gl. sub) le v zvezi susque dēque „gor(i) in dol(i)“, „zgoraj in spodaj“, „vsevprek“, „več ali manj“ = malobrižno, ravnodušno, nebrižno, brezbrižno, malomarno, neskrbno, brezpomembno, nepomembno, nepomenljivo: susque deque significat plus minusve P. F.; preg.: susque deque ferre Lab. ap. Gell., Gell. ali habere aliquid Pl. ne (z)meniti (brigati) se za kaj, ne čislati (imeti v čislih) česa, de Octavio susque deque (sc. fero ali habeo) Ci. ep. za Oktavija se ne menim, Oktavij me ne briga, susque deque esse Luc. ap. Gell., Varr. ap. Gell. biti brez pomena, ne pomeniti nič.

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

ἀ-περίτροπος 2 (περιτρέπω) kdor ne mara (se ne briga) za kaj, malomaren; drugi: kdor se več ne povrne.

ἀ-ταλαίπωρος 2 brez truda, malomaren, vnemaren, za kar se kdo ne briga.

λῡπέω [fut. λυπήσω, med. pass. fut. λυπήσομαι, ion. λυπηθήσομαι, aor. ἐλυπήθην, pf. λελύπημαι] 1. act. (u)žalostim, raz-, užalim; stiskam, nadlegujem, mučim, škodujem, vznemirjam, jezim, žalim, tiščim θώραξ, τί με λυπεῖ τοῦθ' ὅταν kaj me briga (škoduje), ako. 2. pass. sem žalosten, žalujem, jezim se, sem v skrbeh, sem nejevoljen, τινί na koga, ἐπί τινι, πρός, διά τι črez kaj, λύπην λυποῦμαι muči me bolečina, skrbi, boli me kaj.

μελέδημα, ατος, τό, μελεδών, ῶνος, ἡ ep. μελεδώνη, ἡ ep. (μέλω) skrb, briga, τινός za koga, θεῶν misel na bogove.

μέριμνα, ἡ (gl. μάρτυς) 1. (pogosta) misel na kaj; skrb, briga, τινός za koga. 2. strah za koga, žalost NT.

παρ-αμελέω ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne uvažujem, ne zmenim se τινός; οἱ παρημελημένοι preprosti ljudje (za katere se nikdo ne briga).

τίς, τί [Et. tesal. κίς, lat. quis, quid? – Obl. gen. τίνος, τοῦ, dat. τίνι, τῷ, pl. nom. τίνες, τίνα, gen. τίνων, dat. τίσι, acc. τίνας, τίνα, ep. ion. gen. τέο, τεῦ, ion. dat. τέῳ, ion. ep. gen. pl. τέων, dat. pl. τέοισι, τοῖσι]. 1. pron. interr. v indir. in dir. vpraš., subst. in adi. kdo? kateri? kakšen? kaj? včasih = πότερος in ποῖος; τίς οὗτος ἔρχεαι kdo si ti, ki sedaj prihajaš? τίς πόθεν εἶς ἀνδρῶν kdo si in odkod prihajaš? τό ὅτι ali ἵνα τί γένηται ταῦτα λέγεις zakaj, čemu? τί μοι ἔριδος kaj me briga prepir? τί παθών (μαθών) gl. πάσχω (μανθάνω); σοὶ δὲ καὶ τούτοισι, τοῖσι πρήγμασι τί ἐστι kaj imaš s temi stvarmi opraviti? τί οὖν οὐ διῆλθες; zakaj nam torej nisi tega povedal = pripoveduj nam vendar, τί ἐμοὶ καὶ σοί kaj imam s teboj opraviti? NT; τί χρῆμα; τί τοῦτο; kaj naj to pomeni? τίς ἐών kaj si, da … ? καταμεμάθηκας τοὺς τί ποιοῦντας τὸ ὄνομα τοῦτο ἀποκαλοῦσιν; ali si opazil, kaj delajo tisti, ki jih nazivajo s tem priimkom? τῶν τί σοφῶν na kaj se nanaša njih znanje? διὰ τί zakaj? čemu? ἐς τί kako dolgo? čemu? πρὸς τί čemu? –. 2. adv. τί kako? zakaj? čemu? kako zelo ? NT; τί γάρ kako (kaj) neki? τί δή zakaj pač? zakaj vendar? τί δῆτα kaj le (neki)? τί νυ zakaj pač? τί δέ kako pa? kako torej?

φροντίς, ίδος, ἡ (φρονέω) 1. mišljenje, premišljevanje, preudarek; misel αἱ δεύτεραι φροντίδες; νέα φροντίς mladostno mišljenje, mladina; razum Sof. Fil. 863; gl. εὔφημος. 2. skrb, misel na kaj, skrbljivost, briga, πολλή temeljito razmišljanje, φροντίδα ἔχω τινός = φροντίζω; ἐν φροντίδι εἰμί sem v skrbeh, ἐν φροντίδι γίγνεταί μοι skrbi me.

ὤρα, ion. ὤρη, ἡ [Et. sor. ὁράω, ἑώρων, lat. vereor] skrb, briga, pažnja, ozir, upoštevanje, spoštovanje, ὤραν ἔχω τινός skrbim za koga; ὤραν ποιοῦμαί τινος oziram se na koga, εἰ πατρὸς νέμοι τιν' ὤραν τοῦ καλῶς πράττειν δοκεῖν ako bi se vsaj nekoliko brigal za očeta, da bi si mogli misliti, da se mu godi dobro.