Franja

Zadetki iskanja

  • Stufenschacht, der, Geographie stopnjasto brezno
  • creuser [kröze] verbe transitif (iz)dolbsti; (iz)kopati; (po)globiti; (iz)vrtati

    se creuser vdreti se; odpreti se (brezno, prepad); tuhtati, globoko premišljevati
    creuser un problème, une question tuhtati o problemu, o vprašanju
    creuser (l'estomac) zlačniti
    le grand air creuse svež zrak dela tek
    creuser sa fosse, son tombeau (figuré) lasten grob si kopati
    se creuser le cerveau, l'esprit, la tête (figuré) glavo si beliti
  • cupo agg.

    1. globok; nizek:
    abisso cupo globoko brezno
    voce cupa globok glas

    2. temen, mračen:
    notte cupa mračna noč
    rosso cupo temnordeč
    descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah

    3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
    carattere cupo vase zaprt značaj

    4. pren. hud, silen:
    dolore cupo silna bolečina
  • Höhle, die,

    1. votlina (tudi Medizin); jama, tiefe Höhle brezno

    2. von Tieren, elende Behausung von Menschen: brlog

    3. (Baumhöhle) duplo, duplina sich in die Höhle des Löwen begeben podati se v levji brlog
  • kamin moški spol (-a …)

    1. der Kamin, der Kaminofen

    2. geografija (brezno) der Schlot; alpinistično - v steni: der Kamin
  • lijákast (-a -o) adj. imbutiforme; bot., med. infundibuliforme:
    lijakasta posoda arheol. infundibulo
    lov. lijakasta ptičja mreža nassa
    lijakasta vdolbina cratere
    geol. lijakasto brezno foiba
    geogr. lijakasto ustje estuario
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • ob-ruō -ere -ruī -rutum (toda obruitūrus) (ob in ruere)

    1. obsuti, obsipa(va)ti, zasuti, zasipa(va)ti, prekri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): o. se arenā Ci., aegros veste Plin., miles nivibus pruinisque obrutus L., campi alto sabulo obruti Cu.; pesn.: terram nox obruit umbris Lucr. pokrije, zagrne, tellus obruta ponto O. oblita; occ.
    a) vkopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): mortuorum corpora terrā Iust., aliquem vivum S., thesaurum Ci., gladios N., semina sulcis O., milium, lupinum Col. sejati z vkopavanjem, quod superest, tuā obrue dextrā O. trešči v brezno, hunc phalarica obruat Lucan. zmečka s svojo težo.
    b) pokriti (pokrivati), zakri(va)ti, prekri(va)ti, pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): classis obruta aquis O., Orontem obruit auster V., submersas obrue puppes (s prolept. pt.) V.

    2. metaf.
    a) zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti: malum parum sapientiā Ci., nisi Ilias illa exstitisset, idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., aliquid oblivione Ci.; occ. pren. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), pokopa(va)ti: Val. Max., Vell., virtutibus eluxit, vitiis est obrutus N., Marius … sex suos obruit consulatus Ci. slavo šestih konzulatov; (za)temniti = prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati): successoris curam famamque T., Venus nymphas obruit Stat.
    b) preobložiti (preoblagati), prenapolniti (prenapolnjevati), preobilno da(ja)ti komu kaj, obsuti (obsipati), zasuti (zasipa(va)ti) koga s čim: obrui vino epulisque N. prenapiti in prenajesti se, ipse se obruit vino Ci. sam se je prenapojil z vinom, telis obruimur V., obrutus criminibus Ci., obrui opprobriis Aug., obrui aere alieno Ci. zakopa(va)ti se v dolgove, zadolžiti (zadolževati) se, deus me obruit Pr. me obsiplje z nesrečo, tot malis obrutus homo Cels. zasut; occ. (po)tlačiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), posiliti (posiljevati), prisiliti (prisiljevati), premag(ov)ati: Lucr., invictum animum curae non obruunt Cu., testem omnium risus obruit Ci. potlači = uniči ali zmede, ne verbis te obruat Ci. da te ne zasuje (zatre, dotolče) z besedami, obruimur numero V.
  • peklensk|i [é] (-a, -o) höllisch, hrup, vročina: höllisch, infernalisch; Höllen- (ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer, der Höllenbrand, pes der Höllenhund, smrad der Höllengestank, trušč der Höllenlärm, hitrost das Höllentempo, kazen die Höllenstrafe, bolečine množina der Höllenschmerz, die Höllenqual, brezno der Höllenschlund)
    religija peklenske muke die ewige Pein
  • pessum2, adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

    1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

    2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

    3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

    4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.
  • potegníti (povleči) tirer ; (črto) tracer; produire, polariser ; (zaključke) conclure ; (nazaj) retirer ; (za seboj) tirer après (ali à) soi, entraîner

    potegniti se (zrasti) grandir
    potegniti v brezno, v globino engouffrer
    potegniti iz cigarete tirer sur sa cigarette
    potegniti črto tirer un trait, tracer une ligne
    potegniti kaj za seboj entraîner quelque chose à sa suite
    potegniti koga (za nos) faire une attrape à quelqu'un, mystifier quelqu'un, figurativno, popularno charrier quelqu'un, faire marcher quelqu'un, monter un bateau à quelqu'un
    potegniti s kom se mettre du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, embrasser la cause de quelqu'un
    potegniti ročaj zasilne zavore tirer la poignée du signal d'alarme
    potegniti sklep, zaključek former une conclusion, tirer la conséquence de
    potegniti se za kaj intervenir pour quelque chose, intercéder pour quelque chose, soutenir quelque chose, concourir pour quelque chose, s'intéresser à quelque chose
    potegniti se za koga prendre parti pour quelqu'un, appuyer quelqu'un, soutenir quelqu'un, défendre quelqu'un
    valovanje množice ga je potegnilo za seboj il fut entraîné par le remous de la foule
    veter potegne le vent se lève (ali commence à souffler)
  • profondo

    A) agg. globok (tudi ekst., pren.):
    voragine profonda globoko brezno
    radici profonde globoke korenine
    colore profondo temna barva
    buio profondo trda tema
    notte profonda temna noč
    sonno profondo trdno spanje
    profondo conoscitore di una materia temeljit poznavalec nekega področja
    nutrire un amore, un odio profondo verso qcn. koga iz dna duše ljubiti, sovražiti

    B) m

    1. globina, dno (tudi pren.):
    nel profondo dell'animo v globini duše

    2. psihol. podzavest
  • pro-fundus 3, adv. -e (fundus)

    1. globok, brezdanji, neizmeren glede na globino: H., O., Lucr., Col., Sen. ph. idr., mare Ci., fluvius Cu., fluvii voragines V., profundius nares mergere Plin., profundius intrare Prud.; ret.: altitudo L., T. brezdanja, neizmerna, caelum V., Val. Fl. visoko, silvae Cu., Lucr. gosti, grando Aus. gosta; pesn. globoko pod zemljo bivajoč, podzemeljski: Iuppiter (= Pluto) Stat., Iuno (= Proserpina) Cl., nox Erebi V., manes V.

    2. metaf.
    a) brezdanji, brezmeren, neizmeren, nezmeren: venter Cu., gula Sen. ph., avaritia S. nenasitna, nenasitljiva, somnus Ap., Hier., mero profundo incaluere Stat., profundo Pindarus ore H. neizčrpen v obilnosti izrazov (po drugih: globokomiseln), caelestia profunde (globoko) cogitat Cass., profunde (hudo) peccaverunt Vulg.
    b) neznan: ars Ps.-Q. (Decl.), in profundo esse Icti. biti neznan. Od tod subst. profundum -ī, n

    1. glob(oč)ina, globokost: Lucr., Amm. idr., maris O., Suet., aquae Ci., me in profundum iecissem Ci., profunda camporum Iust. globoko ležeča polja, profunda silvarum Front. gosto gozdovje, silvarum ac montium profunda T. visoke gore in gosti gozdovi, commune profundis (podzemlju) et superis numen Cl.; pren.: in profundo veritatem esse demersam Ci., profundum vendis mihi Pl. brezdanji prepad (o trebuhu), profundum (brezdanja globina, brezno) ultimarum miseriarum Val. Max., cladium (bede) Val. Max.

    2. occ. morska globina: moles praeceps in profundum ruit Cu., repente ex profundo insula emersit Iust., in profunda mergere Amm.; pesn. = morje: H., Lucan., Sil., Val. Fl. idr., filia matri omnibus est terris, omni quaesita profundo O., Siculum O., profundo vela dare V.
  • stopnjast [ô] (-a, -o) gestaffelt, stufig, stufenartig; Staffel- (prelom der Staffelbruch), Stufen- (brezno geografija der Stufenschacht)
  • zévati bâiller, être béant

    brezno zeva pred nami un gouffre béant s'ouvre devant nous