Franja

imperial² [impíəriəl] samostalnik
francoska brada; prtljažnik na strehi kočije; ruski carski zlatnik (15 srebrnih rubljev); format papirja (57 x 58 cm)

Jew's-ear [džú:ziə] samostalnik
botanika judeževa brada (goba)

Joseph's flower [džóuzifsflauə] samostalnik
botanika kozja brada

Judenbart, der, Pflanzenkunde judeževa brada

key-bit [kí:bit] samostalnik
ključeva brada

láketbráda i láket bráda ž dugačka brada: pravljica o možu z -o; pedenj človek laket brada

lānūgō -inis, f (lāna) volna, puh, volnatina (zlasti na rastlinah in sadju): Col., herba cubile praebebat multā et molli lanugine māla V. jabolka z nežno volnato (puhasto) kožico, comae lanuginis instar O., pili lanugini similes Cels., l. arundinum Plin., l. linea Plin. s platna ostrgani puh, volnati ostružki, sed lanugo nulla Plin. (platno) ni kosmičasto; poseb.

1. mah ali puh = prva, komaj zaznavna brada: Sen. ph., flaventem primā lanugine mālas (gr. acc.) dum sequeris Clytium infelix V., primā tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., signarat teneras dubiā lanugine mālas O. s še nezaznavnim puhom, nova l. O., a prima lanugine Suet., tractans lanuginem eius Suet., primā lanugine iuvenis, iuvenis adultae lanuginis Amm.

2. ostr(u)žek, vrtanína, opilek, piljevína: Col. (4, 29, 16).

mentonnière [-tɔnjɛr] féminin podbradnik (trak, jermen); ploščica iz lesa ali iz plastike na violini, na katero se nasloni, opre brada

mestola f

1. gosp. kuhalnica; penavka:
tenere la mestola in mano pren. biti gospodar v hiši

2. zidarska žlica; otepač (perice)

3.
mestole nareč. debele roke:
menare la mestola požrešno jesti; tepsti, pretepati

4. pren. dolga brada

5. bot. (mestolaccia) podvodni trpotec, porečnica, porečnik (Alisma plantago)

mìsīrbaba m ekspr. moški, ki mu ne rasto brada in brki

myo-barbum -ī, n (hibrid. iz gr. μῦς in barba) „mišja brada“, koničasto se končujoča posoda za pitje: Aus.

paletón moški spol brada pri ključu

panneton [pantɔ̃] masculin brada pri ključu

papada ženski spol dvojna brada

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

postiche [pɔstiš] adjectif pozneje dodan; ponarejen, nepristen; masculin nepristna brada, lasulja

cheveux postiches nepristni lasje

pūbertās -ātis, f (pūbēs1)

1. spolna godnost, doraslost, zrelost, dozorelost, možatost, leta, godna za ženitev (ženilo) ali možitev (možilo): Sen. ph., Ap., Suet. idr., nondum pubertatem ingressus T., annos pubertatis egressus Iust.; occ. moštvo, moškost, rodilna zmožnost, zmožnost ploditve, plodnost, rodilnost: inexhausta T.

2. meton.
a) mlečna brada, mah, puh: Plin., dentes et pubertas naturā exsistunt Ci.; metaf. kosmatina, kosmatinje na rastlinah: incipientis uvae Plin.
b) dorasla mladina (naspr. cānī): Val. Max.

pūbēs² -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

2. meton.
a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. — Soobl. pūbis -is, f: Prud.

Rauschebart, der, dolga brada; dolgobradec, bradač

salsify [sǽlsifi] samostalnik
botanika travniška kozja brada