Franja

unwell [ʌnwél] pridevnik
nezdrav, bolan, bolehav; ki se slabo počuti; ki ima menstruacijo

I am unwell ni mi dobro

valētūdinārius (valītūdinārius) 3 (valētūdō) bolan, bolehen, bolehajoč, bolehav: pecus Varr., fenerator Sen. ph. — Od tod subst.

1. valētūdinārius -iī, m bolehavec, bolehajoči, bolnik, pacient: Cels., Sen. ph., Dig.

2. valētūdinārium -iī, n bolniška soba, bolnišnica, bólnica, lazaret: Cels., Col., Sen. ph., T., Hyg., Veg., Dig.

vitiōsus 3, adv. -ē (vitium)

1. poln napak (hib, pomanjkljivosti), nepopoln, napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, pokvarjen, bolehen, bolan ipd.: nux Pl. piškav, pecus Varr., locus corporis vitiosus scabie Col., regiones Vitr. nezdravi (naspr. salubres), aedes Icti. poškodovane (naspr. incolumes), se habet membrum tumidum vitiose Ci. je bolan; pren.: vitiosas partes rei publicae exsecare, sanare Ci. ep.

2. metaf.
a) poln napak (hib, pomanjkljivosti), napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, nepopoln, kot adv. tudi napak, narobe: suffragium, lex Ci., ne vitiosum opus fieret Ci., exemplum Corn., quae vitiosa putavi, emendaturis ignibus ipse dedi O., cacozeli et antiquarii, diverso genere vitiosi Suet., vitiosissimus orator Ci., recte aut vitiose concludere Ci., illud vero idem Caecilius vitiosius Ci., vitiosissime usurpare Col.; vitiosum est z inf.: Lact.
b) nravno, moralno popačen, izprijen (izpriden), izprijen (sprijen), pregrešen, hudoben: Pl., Ca. ap. Gell., Mart. idr., si, qui audierunt, vitiosi essent discessuri Ci., non sunt vitiosiores quam plerique, qui … Ci., aetas parentum … tulit nos nequiores, mox daturos progeniem vitiosiorem H., inter summam vitiorum dissimulationem vitiosissimus Vell., vitiosa et flagitiosa vita Ci., luxuries est vitiosa atque turpis Ci.
c) (kot t.t. avgurskega jezika) napačno (v napačni obliki, na napačen način), poseb. proti avspicijam izvršen, storjen ali izvoljen: Tab. XII ap. Ci. idr., consul Ci., dictator L., collega … , quem ipse fecit sua nuntiatione vitiosum Ci., in dira et vitiosa incurrimus Ci., vitiose ferre leges Ci. z napako v obliki, v napačni obliki.

zábun neskl. prid. (t. zebun, perz.)
1. slab, bolan
2. zmeden: Turci se zabun učiniše te u Savu poskakaše

больной bolan, skeleč; m bolnik

наболевший bolan, občutljiv; pereč

неду́жий прикм., bolán prid.

недужный bolan, slab(bten)

нездоро́вий прикм., bolán prid., nèzdràv prid.

немощный bolan, slaboten, slab

слаби́й прикм., bolán prid., slàb prid.

хво́рий¹ прикм., bolán prid., obôlel prid.

alienato

A) agg.

1. odtujen, prodan

2. duševno bolan, nor

B) m (f -ta) duševni bolnik, norec

aliéné, e [aljene] adjectif umobolen, duševno bolan; masculin norec, blaznež

asile masculin, maison féminin, hospice masculin d'aliénés umobolnica, blaznica

amōrābundus 3 (amor) ljubezni željen, od ljubezni bolan: Laberius ap. Gell.

atteint, e [atɛ̃, t] adjectif zadet; médecine bolan na

être atteint de biti bolan na, bolehati za
il est bien atteint (familier) on je (nekoliko) trčen, prismojen

be down neprehodni glagol
živeti v revščini
astronomija zaiti; znižati se (cene); poleči se; ležati bolan; biti slabe volje, potrt

be down and out propasti
be down on s.o. preganjati, ne marati koga

bèdreničav -a -o bolan za vraničnim prisadom

bedrid(den) [bédrid(n)] pridevnik
na posteljo priklenjen, hudo bolan

bjèsnjeti bjèsnīm (ijek.), bèsneti bèsnīm (ek.)
1. biti bolan za steklino: kad je najviše strvine, onda najviše psi bjesne; da im psi ne bi bjesnjeli, na Božić bacaju kosti kroz prozor
2. besneti, divjati, razsajati, udelavati, rohneti: ovaj je bio kod kuće, bjesnio upravo na ženu što mu je pri glačanju izgorjela hlače; po Rimu je bjesnio diktator Sula; na moru bjesni bura