Franja

sandbag [sǽndbæg]

1. samostalnik
vreča, napolnjena s peskom ali z zemljo, ki rabi za balast, za orožje, za preprečevanje poplave, za zgraditev barikad; bakrorežčeva usnjena blazinica

2. prehodni glagol
pokriti, zadelati, zamašiti z vrečami peska
ameriško zrušiti, podreti, pobiti (koga) z vrečico, napolnjeno s peskom

Stempelkissen, das, pečatna blazinica

swab [swɔb]

1. samostalnik
krpa (na palici) za brisanje poda po pranju z vodo
medicina krpica, blazinica za vpijanje vlage
navtika, sleng častniške epolete, častnik
sleng neroden, štorast človek, teslo

2. prehodni glagol
prati z vodo in brisati s krpo, čistiti
navtika ribati; počistiti
medicina obrisati (kri z rane itd.)

šìljte -eta s (t. šilte) volnena blazinica, na kateri se sedi

tampon [tɑ̃pɔ̃] masculin zamašek, čep; médecine šop, kosmič vate ali gaze; blazinica za štampiljko; štampiljka; odbijač(pri vagonih); musique, technique dušilo; pluriel, populaire pesti

tampon dateur štampiljka z datumom
coup masculin de tampon (populaire) udarec s pestjo; pretep
Etat masculin tampon tamponska država
servir de tampon omiliti udarce; skušati pomiriti

tombolino m

1. pomanjš. od ➞ tombolo blazinica za klekljanje

2. debelušček

tombolo² m

1. okroglo naslonjalo (kanapeja)

2. obrt blazinica za klekljanje:
merletto a tombolo klekljana čipka

3. pog. šalj. debelušček, debeluška

torsēllo m

1. blazinica za igle

2. (cercine) svitek

3. (conio) kovni pečatnik

velure [velúə]

1. samostalnik
velur, vrsta baržuna (žameta); baržunasta blazinica za glajenje cilindrov (svilenih klobukov)

2. prehodni glagol
gladiti, likati z baržunasto blazinico (a hat klobuk)

bucika samostalnik
(igla z glavico) ▸ gombostű

búcika alfiler m

blazinica za bucike acerico m, acerillo m

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

cisne moški spol labod; pesnik

canto del cisne labodji spev; zadnje delo
cuello de cisne labodji vrat
(borla de) cisne fina blazinica za pudranje

dišeč [é] (-a, -e) duftend; wohlriechend, balsamisch
močno dišeč geruchsintensiv
neprijetno dišeč geruchsbelästigend
dišeča blazinica das Duftkissen, Kräuterkissen
bovla z dišečo perlo die Maibowle
rastlinstvo, botanika wohlriechend (dišeča boljka Wohlriechendes Ruchgras)
dišeča jelka (balzamovec) die Balsam-Tanne
dišeča robida die Zimt-Brombeere
dišeči kromač die Süßdolde
dišeči volčin das Fluhröschen, das Heideröschen

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

graisse [grɛs] féminin mast, maščoba, tolšča; zabela; technique mazivo; debelost, korpulenca

sans graisse nezabeljen
bouffi de graisse zelo debel, zavaljen
graisse alimentaire jedilna mast
graisse minérale trdno mineralno olje
graisse de porc svinjska mast
graisse végétale rastlinska mast
graisse à voiture kolomaz
étoile féminin de graisse cink (na juhi)
peloton masculin, boule féminin de graisse debeluhar
tache féminin de graisse masten madež
couche féminin, coussinet masculin de graisse plast, blazinica tolšče
faire, prendre de la graisse tolst postajati, rediti se, debeliti se
faire fondre de la graisse d'oie raztopiti gosjo mast
faire des frites à la graisse végétale narediti ocvrt krompirček z rastlinsko mastjo

*houppe [up] féminin čop; čop las; vrh drevesa

houppe à poudre (de riz), houppe pour se poudrer le visage pudrna blazinica

igl|a ženski spol (-e …) die Nadel; geografija oblika gore: die Zinne; -nadel (diamantna Diamantnadel, dvopetna Doppelfußnadel, graverska Graviernadel, Radiernadel, kompasa [Kompaßnadel] Kompassnadel, za krpanje Stopfnadel, za mreženje Filetnadel, Filiernadel, Netznadel, za naudarjanje Heftnadel, za pretikanje Spicknadel, za šivalni stroj Nähmaschinennadel, za vezenje Sticknadel, injekcijska Injektionsnadel, kravatna Krawattennadel, Schlipsnadel, ledena Eisnadel, magnetna Magnetnadel, odjemna Abtastnadel, okrasna Schmucknadel, Anstecknadel, ploska Flachnadel, predvajalna Abspielnadel, safirna Saphirnadel, šivalna Nähnadel, štiriroba Vierkantnadel, vdevalna Einziehnadel, votla Hohlnadel, zarisovalna Reißnadel)
… igel/… za iglle Nadel-
(zavojček der Nadelbrief, blazinica das Nadelkissen, debelina die Nadelstärke, držalo der Nadelhalter)
grafična tehnika: suha igla die Kaltnadel, die Kaltnadeltechnik
figurativno iskati iglo v senu eine Stecknadel im Heuhaufen suchen

ígla needle; (bucika) pin

ígla za krpanje darning needle
ígla za kvačkanje crochet needle
ígla za pletenje knitting needle
ígla za klobuk hatpin
ígla za lase hairpin
gramofonska ígla gramophone needle
magnetska ígla magnetic needle
varnostna ígla safety pin
ígli podoben, iglast, kot ígl needlelike
blazinica za ígle pincushion
delo z íglo needlework
naprsna ígla brooch
etui za ígle needle case
ušesce ígle eye of a needle
vbod z íglo pinprick
vdeti íglo to thread a needle
biti, sedeti kot na íglah figurativno to be feeling uncomfortable, to feel uneasy
udarna ígla firing pin

ígla (-e) f

1. (šivanka; pletilka; podolgovat predmet za spenjanje)
a) (šivanka) ago; spillo:
blazinica za igle portaspilli
igla za krpanje nogavic ago da rammendo
igla za šivanje mrež ago da rete
b) (pletilka) ago da calza, ferro da calza
c) (podolgovat predmet za spenjanje in okras) spilla, spillo:
kravatna igla spilla da cravatta
sedeti (kakor)
na iglah stare seduti sulle spine
č) (podolgovat predmet, del kake naprave) ago; puntina:
gramofonska igla puntina (del grammofono)
igla šivalnega stroja l'ago della macchina per cucire

2. igle pl. bot. (iglice) aghi:
borove igle aghi di pino

3. min. ago, cristallo aghiforme; teh. (ostanki kovine pri brušenju) bava; um.
suha igla (tehnika in odtis) puntasecca, punta secca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrt. gravirna igla punta da incisore
med. injekcijska igla ago da siringa, per iniezioni
fiz. magnetna igla ago della bussola
zool. morska igla pesce ago, aguglia (Belone belone)
voj. udarna igla percussore (di arma da fuoco)
zool. vodna igla ranatra (Ranatra linearis)
avt. zaporna igla valvola a spillo