Franja

pômpa ž (gr. pompe) pomp, sijaj, zunanji blišč, razkošje

Prunksucht, die, zaljubljenost v blišč, nečimrnost

prunksüchtig zaljubljen v blišč, nečimrn

ruido moški spol šum, hrušč, hrup, hrum; pok(anje); ton; figurativno prepir; vrvež; govorica; prazen blišč (sijaj); glasba tolkalo, šlager

ruido ensordecedor oglušujoč hrup
sin ruido brez šuma ali hrupa
hacer (ali meter) ruido hrup delati; fig prah dvigniti, zbuditi pozornost
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

scaena (slabo scēna) -ae, f (izpos. σκηνή)

1. (gledališki) oder, prizorišče, prizórnica, sploh gledališče, gledišče, teater, scena: PL., LUCR., VITR., SUET., IUST., DIG., DON., AMM. idr., histrio hoc videbit in scaena? CI., in scaenam prodire N. nastopiti (nastopati) na (gledališkem) odru, de scaena decedere CI. za vselej stopiti z odra, dati odru slovo (naspr. in scaenam redire CI.), ad ostentationem scaenae L. za prikazovanje na odru, scaenae spectacula O., scaenis decora alta futuris V., scaenis agitatus Orestes V. čez vse odre pojani (gnani) = pogosto prikazovani, agitur res in scaenis H. se odvija na odru, poteka na odru, actor cum stetit in scaena H., artifices scaenae SEN. PH. gledališki umetniki = gledališki igralci, fabulam in scaenam deferre SUET. spraviti na oder, uprizoriti.

2. metaf.
a) krajinsko prizorišče: silvis scaena coruscis desuper V. od lesketajočega gozda zgoraj obrobljena čistina.
b) kraj prostor, prizorišče, torišče ali poprišče, področje kake javne dejavnosti, starejše pozoríšče, prizórnica: in scaena, id est in contione CI., quia maxima quasi oratori scaena videatur contionis CI., scaena manet dotes grandis, amice, tuas O.; occ. prizorišče, torišče zgovornosti = govorniški oder, govorniško odrišče, govorišče, retorska šola: PLIN. IUN. idr., adulescentuli nostri deducuntur in scaenam scholasticorum T.
c) svetovno prizorišče, svet, javnost, občinstvo: quae si minus in scaena sunt CI. svetu manj na očeh, manj očitno, vzbuja manj pozornosti javnosti, scaenae servire CI. svetu se kazati, ubi se a volgo et scaena in secreta remorant virtus Scipiadae et mitis sapientia Laeli H.
d) razkazovanje, zunanji blišč, pomp, očitna gizda(vost), razkošje, sijaj: neque (sc. verba) ... ad scaenam pompamque sumuntur CI., nec minore scaenā Mausoleo intulit (sc. urnas) SUET.
e) po dogovoru uprizorjena komedija, vnaprej dogovorjena komedija, maškarada = dogovorjena stvar, prevara, slepilo, (pre)slepitev: scaena rei totius haec CAELIUS AP. CI. EP., ne quid scaenae deesset PETR., scaenam ultro criminis parat T., scaena feralium nuptiarum AP., affectare ad omnem malitiae suae scaenam TERT. slepilo.
f) (poznolat.) scena = pogled na kaj, zunanja podoba (oblika), (zunanji) videz, prizor, navideznost, pojava, prikazen, prikazovanje, zunanja (iz)vršitev, položaj, vloga, potek ipd.: AMM. idr., turpissimam scaenam patefaciunt AP., scaenam, quam sponte sumpserat AP. vlogo, specta deinde scaenam meae calamitatis AP. moj položaj pri tej nezgodi.

māiestās -ātis, f (māior -ius; prim. tempestas: tempus)

1. veličina, veličastnost, veličava, visokost, vzvišenost, veličastvo, častitljivost, častivrednost, dostojnost, dostojanstvo, ugled(nost), čast, veljava, izvrstnost, postavnost, kras(ota): Sil., Amm., quanta illi erat in oratione maiestas Ci., matronarum L., patria L. ali paterna Iust. ugled, dostojnost, consulis Ci., L., dictatoris L., iudicum Ci., dei, numinis Iust., deorum Ci., Iust. ali divina Suet., Aur., boum Varr., loci L.; pesn.: Tyria Cl. sijaj (blišč, lepota) tirskega škrlata.

2. occ.
a) (o državi in njenih zastopnikih) veličanstvo, visočanstvo, visokost: patriae, populi Romani Ci., imperii Ci., H., Suet. (pri N. je imperii m. = prvaštvo, hegemonija), imperatoria T., regia C., Iust., senatūs L., Plin. iun., Suet. uglednost, maiestatem minuere, laedere, violare Ci., L., Sen. rh. ali solvere L., maiestatem flocci non facere Ci. ep., maiestatem contemnere Ci., maiestatem conservare L., maiestatem augere L., maiestatem minuere, imminuere C., L., maiestatem laedere Ci., L., Sen. rh., maiestatem solvere L., committere in maiestatem Ci. ep., deminutio maiestatis Ci. ep.; od tod (kot naziv vladarjev) veličanstvo, visočanstvo, visokost: Fl., tum sic iocata est tanta maiestas ducis (= cesarsko veličanstvo) Ph. (o Tiberiju), neque parvum carmen maiestas tua recipit H. (o Avgustu).
b) (kot zločin zoper državo) razžalitev državnega visočanstva, pozneje razžalitev cesarja (cesarskega veličanstva): crimen maiestatis Ci., Suet. ali laesae maiestatis Amm., iudicium (iudicia) maiestatis Ci., T., Suet, Icti., actio maiestatis Q., lex maiestatis Ci., Suet., reus maiestatis T., Suet., Sen. ph., Amm., laesae maiestatis accusari Sen. ph., maiestatis ali de maiestate damnari, maiestatis condemnari, absolvi Ci.

sijáj (-a) m

1. lucentezza; knjiž. lucore:
kovinski, svileni sijaj lucentezza metallica, serica

2. (svetloba, sij) luce, bagliore

3. pren. (veliko razkošje) pompa, sfarzo, splendore; magnificenza, regalità; pejor. sfoggio:
blišč in sijaj dvora lo splendore e lo sfarzo della corte

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

αἴγλη, ἡ poet. sij, blesk, blišč, (dnevna) svetloba; pl. bakle, plamenice.

αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.