Franja

Zadetki iskanja

  • Aeaeē -ēs, f (Αἰαίη νῆσος) Ajaja, iz pesnitev o argonavtih izvirajoče ime otoka, ki je bil sprva pač = Aea; pri Rimljanih = Kirkajski rt (Circēī), bivališče čarovnice Kirke: V., po poznejših piscih boginje Kalipso: Hyg., Mel. Od tod adj. Aeaeus 3 (Αἰαῖος) iz Ajaje, ajajski; Aeaea Ajajka:

    1. naziv Kirke, Ajetove (Aeētēs) sestre, ki so si jo sprva predstavljali bivajočo v Aji (Aea = Kolhida): V.; od tod Aeaeae artes, Aeaea carmina O. čarodejne umetnosti, čarodejne besede, Aeaeus Telegonus Pr. Ajajin = Kirkin sin Telegon.

    2. naziv boginje Kalipso: Aeaea puella Pr.
  • Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

    1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

    2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

    3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
    a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
    b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
    c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
    č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

    1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

    2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.
  • aequālis -e, adv. aequāliter (aequus)

    I. raven, plan: loca S., gentes ... aequali dorso T., strata aequaliter unda V.

    — II. pren.

    1. enakomeren, enolik, primeren: Cu., Q. idr., ictus O., terram, ne non aequalis ab omni parte foret ... glomeravit ... O., nihil aequale homini fuit illi H. nikoli ni bil dosleden, imber aequaliter accidens auribus L., aequalissima porticus Tert. kar najbolj sorazmerno, collis aequaliter declivis C., aequaliter distribuere Ci., aequaliter tributum ex censu conferre L., oratio aequaliter constanterque ingrediens Ci. somerno in v trdnem taktu, aequalius duci parēre T.; z dat.: sibi aequalis Plin. vedno enakomernega vedenja, dosleden, aequalem se omnibus exhibens Eutr. vedno priljudnega.

    2. enak, enako ustvarjen (naspr. impar): partibus ... imparibus an aequalibus Ci., aequ. tumuli L., linguā et moribus aequales L., aequalis chorus Dryadum V. sestrski zbor, aequali corpore Nyphae V.; z dat.: pars pedis aequalis alteri parti Ci., paupertas aequalis divitiis Ci.; nam. dat. skloni s praep.: virtutes inter se aequales et pares Ci., gloria cum multis viris fortibus aequalis est S. fr., filius cum patre aequalis est Aug.; kot subst. masc. z gen.: creticus et eius aequalis paean Ci.

    3. occ.
    a) iste starosti s kom (naspr. natu maior ali minor): soror N.; aequali tecum pubesceret aevo V.; cum eā cupressus aequalis Plin.; z dat.: fuit huic aequalis animis et annis O., exercitus aequalis stipendiis suis L. z istim številom službenih let kakor on sam, Deiotari benevolentia est ipsius aequalis aetati Ci. je z njim zrasla, Attalus aequalis sibi Cu.; z gen. (preneseno iz samostalniške rabe): per calonem quendam aequalem Hieronymi L., sacrificium aequale huius urbis Ci.; kot subst. masc. in fem. = vrstnik, vrstnica, družica, tovariš, tovarišica (iz mladih let): Pl., Ter., N., Cu. idr., Orbius meus fere aequalis Ci., ego Q. Maximum ... senem adulescens ita dilexi, ut aequalem Ci., vestitus nihil inter aequales excelens L., inter aequales equitat H., Acca, ex aequalibus una V.; z gen.: aequales aevi Sil.
    b) iste dobe, istodoben (naspr. senior ali minor): memoria Ci.; z dat.: cui (Ennio) cum aequalis fuerit Livius Ci., nec quisquam aequalis illis temporibus scriptor exstat L.; z gen.: scriptum apud Philistum est, et doctum hominem ... et aequalem temporum illorum Ci.; memoria aequalis illius aetatis Ci.; studiorum agitatio vitae aequalis Ci. prav toliko trajajoče kakor življenje; kot subst. masc. = sodobnik: (Demosthenes) maximos oratores habuit aequales Ci., eminere inter aequales Trachalus videbatur Q.
    c) zavzemajoč enak položaj v državi: aequ. civis (naspr. eminens princeps) Vell.
  • aequō -āre -āvī -ātum (aequus)

    1. ravnati, izravna(va)ti, poravna(va)ti, izenačiti (izenačevati): harenas pedibus, aream cylindro V., aequata agri planities Ci., antecedebat testudo loci aequandi causā C., si quā campi eminebant, iussit aequari Cu., aequata mensa O. vodoravno postavljena, pumice omnia aequata Cat. uglajeno, duas aequato examine lances sustinet V. skledici ob izravnanem (= navpično stoječem) jezičku, skledici v ravnovesju; voj.: aequare frontes L., Tib. ali aciem L. čelo vojske izravnati, v ravno vrsto postaviti; prim.: aequatis velis V. ali rostris V. z enako obrnjenimi jadri (ladijskimi kljuni).

    2. (iz)enačiti
    a) glede na višino; z dat.: solo aequare aliquid do tal kaj porušiti, npr. Numantiam Vell., domum Suet., templum T., solo aequata omnia L., omnia solo aequata sunt Cu., domus solo aequata Q.; v istem pomenu tudi brez dat. solo: etsi omnia flammis ac ruinis aequata vidissent L.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. do dna odpraviti; machina ali tecta aequata caelo V. nebotičen; pren.: aequ. aliquem caelo laudibus V. ali samo aliquem caelo T. do neba povzdigniti, animos aequabit Olympo V.
    b) glede na število, množico, čas; s cum: numerum cum navibus aequat V. izenači število številu ladij, cum suas quisque opes cum potentissimis aequari videat C.; z dat.: aequ. nocti ludum V. prebedeti noč pri igri, noč preigrati, per somnum vinumque dies noctibus L. noči in dneve prespati in prepiti; od tod refl.: qui (libri) se iam illis fere aequarunt Ci. so jim po številu skoraj enake; occ. (iz)enačiti koga čemu glede na pravice, dostojanstvo, častno stopnjo, vzporejati koga s kom ali s čim, primerjati koga s kom ali s čim: omnes aequat cinis Sen. ph.; z dat.: Hannibali Philippum L., Laelios sibi per omnia Vell., se diis Cu.; s cum: temperamentum, quo tenuiores cum principibus aequari se putarent Ci.

    3. (iz)enačiti = enako(merno) deliti, razdeliti (razdeljevati): aequantur sortes Ci. žrebi se enačijo (tistemu, ki vzdiguje žrebe, ne pride noben žreb v roke pred drugim), aequ. pecunias Ci. uvesti enakost lastnine, pedites L., stercora Col. enakomerno razdeliti po njivah; ira aequavit vires L., aequato omnium periculo spem fugae tollere C. ob enaki nevarnosti vseh, aequare certamen L. boj = bojno moč na obeh straneh izenačiti, aequatus inter omnes teror fuit L. je vse enako prevzel, aequabat funera Mavors V. je enakomerno podeljeval, aequ. laborem partibus iustis (po pravičnosti) V., amorem V. isto ljubezen izkazovati; o pravni poravnavi: aequ. leges L. ali foedera H. z enakimi pogoji skleniti, aequato iure omnium L. ob izenačitvi pravic vseh.

    4. doseči (dosegati) koga ali kaj, enak, kos biti komu ali čemu: cum primum sulcos aequant sata V., aequare aggere moenium altitudinem Cu., aequantes moenia turres Lucan., cuius (fluminis) altitudo summa equorum pectora aequabat Cu., aequ. cursum alicuius Cu. ali aliquem cursu L. enako hitro teči kakor ..., ille ducem haud timidis vadentem passibus aequat V. stopa brez strahu ob korakajoči vodnici, fluctūs aequ. sequendo V., sagitta aequans ventos V. hitra kakor veter; argenti facti pondus L milia talentorum aequabat Cu., aequ. opes regum animis V. imeti se za tako bogatega, kakor so kralji, labores lacrimis V. primerno objokovati trpljenje, facta dictis L. dostojno proslavljati, haec dicendo Plin. iun., aequasse eum Appii odium L. da je bil prav tako osovražen kakor Apij, aequ. munia comparis H. dolžnosti soproge izpolnjevati, ea arte superiores reges L., aliquem equestri gloriā L., feminam gloriā Cu., eloquentiā alicuius gloriam Suet., formas veras imitamine O., eam picturam imitati sunt multi, aequavit nemo Plin., maiestas operis deum aequavit Q.; abs.: is triumphus ... signis et spoliis ferme aequabat (sc. Cornelii triumphum) L, qui agit, ut prior sit, forsitan, etiam si non transierit, aequabit Q.
  • aerārius 3 (aes)

    1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
    a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
    b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

    2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erami tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
    a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his ... equi adempti ... tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
    b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium ... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum ... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut ... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus ... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare Ci. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).
  • aes, aeris, n

    1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret Ci. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O., ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

    2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
    a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora ... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po ...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander) ... edicto vetuit, ne ... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera ... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov ..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri ... armati ... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta ... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju),
    b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra) pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L.; izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri posojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100 000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data, ... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10 000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium), usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
    c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart., pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem ... habuisset alicuius aeris Gell.
    č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar", torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proseripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
    d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10 000 asov); G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, tj. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur ... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

    Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5); v pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: Ca. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.
  • Aesernia -ae, f Ezernija, mesto ob zgornjem Volturnu (Sergna ali Isernia): Pompeius in Ci. ep. ad Atticum, L. epit., Vell., Sil. Od tod adj. Aesernīnus 3 ezernijski: ager, turma L.; Aesernīnus Ezernijski kot vzdevek M. Klavdija Marcela, ki je bil l. 90 ujet v Ezerniji: Ci., L. epit.; od tod: heredes Aesernini T. ljudje iz rodbine Ezernijskega; subst. Aesernīnī -ōrum, m Ezernijci, preb. Ezernije: L., Plin. Kot nom. propr. Aesernīnus -ī, m Ezernin, ime slavnega gladiatorja iz Samnija: Luc. ap. Non.; od tod preg.: cum Aesernino Samnite Pacideianus comparatus viderer Ci. ep. bilo bi, kakor bi se hotel Pacidejan meriti z Ezerninom ... (nižji z mogočnejšim).
  • Aethiops -opis, nav. pl. Aethiopĕs (Aethiopēs) -um, acc. -as, m (Αἰϑίοψ, Αἰϑίοπες) Etiopec, Etiopci, črni preb. Etiopije, od tod Aethiops tudi = črnec (naspr. albus). Praoče Etiopcev je bil baje Vulkanov sin Etiop (Αἰϑίοψ); imeli so jih za neumne in srečati Etiopca je bilo zlokobno: Ci., V., O. idr.; atrib. = etiopski: Aethiopesque lacūs O., Aethiopes aniculae Lamp.; zaničlj. = Aegyptius: delevit urbem ... Aethiops (t. j. Antonij s Kleopatro) H. Od tod subst.

    1. Aethiopia -ae, f (Αἰϑιοπία) Etiopija, v širšem pomenu vsa pokrajina ob južnem zemeljskem robu, v ožjem pomenu dežela nad Egiptom, omejena z Arabskim zalivom in razprostirajoča se od Asuana (Nilovih kataraktov) do obale Indijskega oceana. Homer in po njem poznejši pisci so to deželo delili na vzhodno in zahodno (od tod pogosto pl. Aethiopiae): Sen. ph., Mel., Plin.; tudi = črnska dežela sploh: ex Aethiopia ancillula Ter. = dekla črnka. Od tod adj. Aethiopicus 3 (Αἰϑιοπικός) etiopski: Mel., Plin.

    2. Aethiopus -ī, m Etiopec, atrib. = etiopski: Serv., rhinoceros Luc. ap. Prisc.

    3. Aethiopis -idis, acc. -ida, f (Αἰϑιοπίς) etiopida, neke vrste kadulja (menda Salvia aethiopis, Linn.), etiopska kadulja: Plin.

    4. Aethiopissa -ae, f (Αἰϑιόπισσα) Etiopka: Ambr., Hier., Vulg.
  • aëtītēs -ae, m (ἀετίτης)orlovec“, nam neznan dragulj, ki naj bi baje bil v orlovem gnezdu: Plin.
  • Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

    1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

    2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.
  • Affe, der, (-en, -en) opica (tudi Tierkunde); Dummer Affe! Butec!; einen Affen haben biti v rožicah; sich einen Affen kaufen nacediti se; an jemandem einen Affen gefressen haben biti ves nor na; jemanden zum Affen haben imeti za norca; für jemanden den Affen machen hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico; ich dachte, mich laust der Affe čisto preč sem bil od začudenja
  • affētto2 m

    1. naklonjenost, ljubezen:
    affetto fraterno bratovska ljubezen
    nutrire, serbare affetto per, verso qcn. ljubiti koga, gojiti ljubezen do koga

    2. ljubezen (predmet ljubezni):
    il cane era il suo unico affetto pes je bil njegova edina ljubezen

    3. glasba okrasek
  • affiochire

    A) v. tr., v. intr. (pres. affiochisco) napraviti hripavega, ohripeti, postati hripav, oslabeti:
    la malattia gli affiochiva la voce zaradi bolezni je bil ves hripav

    B) ➞ affiochirsi v. rifl. (pres. mi affiochisco) ohripeti; oslabeti:
    la voce si affiochiva nel pianto glas se je dušil v joku
  • Āfrānius 3 Afranij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. L. Afranius Lucij Afranij, pisec komedij okrog l. 110, izvrsten v šaljivi ljudski igri (fabula togata): Ci., Q., Suet., Afrani toga convenit Menandro H. (ker se je Afranij zgledoval po Menandru).

    2. L. Afr., Lucij Afranij, Pompejev legat, konz. l. 60, po bitki pri Tapsu ujet in v neki vojaški vstaji ubit od Cezarjevih vojakov (po drugi razlagi je bil kot vojni ujetnik usmrčen na Cezarjevo povelje l. 46 v Hispaniji): Ci. ep., C., Vell. Od tod adj. Āfrāniānus 3 Afranijev: acies Auct. b. Hisp.; subst. Āfrāniānī -ōrum, m Afranijeva vojska: Auct. b. Hisp.

    3. Afr. Burrus Afranij Bur, praefectus praetorio v času ces. Klavdija in Nerona, l. 63 po Kr. pa najbrž zastrupljen od Nerona: T., Suet.

    4. Caia Afrania Gaja Afranija, žena senatorja Licinija Bukciona, ki je bila dovolj drzna, da se je tožarila pred pretorjem; zato je njeno ime preg. = drzna ženska: Val. Max., Ulp. (Dig.).
  • Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.
  • agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

    1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

    2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

    3.
    a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
    b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
    c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
    č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

    4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

    Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.
  • agguagliare v. tr. (pres. agguaglio)

    1. zravnati, poravnati:
    agguagliare la siepe poravnati živo mejo

    2. vzporejati, primerjati

    3. biti enak (komu):
    chi potrebbe agguagliare Dante? kdo bi lahko bil enak Danteju?
  • agilen pridevnik
    1. (prizadeven; aktiven) ▸ agilis, kitartó, erőszakos, rámenős
    agilna igralka ▸ agilis színésznő
    agilen napadalec ▸ agilis támadó, rámenős támadó
    agilen športnik ▸ agilis sportoló, rámenős sportoló
    najbolj agilen ▸ legagilisabb
    bolj agilen ▸ agilisabb
    agilen v napadu ▸ agilisan támad, rámenősen támad
    Gostje so bili po prejetem zadetku nekoliko bolj agilni, dokončno pa so se prebudili v zadnji tretjini prvega polčasa. ▸ A kapott gól után a vendégcsapat játékosai valamelyest rámenősebben játszottak, de csak az első félidő utolsó harmadára lendültek újra formába.
    Moja starša sta agilna, sodelujeta ob dnevu odprtih vrat in nama obema z bratom pomagata. ▸ A szüleim igen agilisak, aktívan részt vesznek a nyílt napon, és a bátyámnak meg nekem is segítenek.
    Nervozen je in negotov, ni več tako mentalno agilen, kot je bil nekoč. ▸ Ideges és tétova, mentálisan már nem olyan kitartó, mint régen.
    Menim, da so tudi šole dostikrat premalo agilne pri preprečevanju nasilja. ▸ Véleményem szerint gyakran az iskolák sem lépnek fel elég határozottan az erőszak megelőzése érdekében.

    2. (o telesni lastnosti) ▸ agilis, mozgékony
    Čeprav veljajo mačke za agilne živali, se pogosto zgodi, da padejo z okenske police in se pri tem poškodujejo ali celo poginejo. ▸ Jóllehet a macskákat mozgékony állatoknak tartják, gyakran megesik, hogy lezuhannak az ablakpárkányról, és megsérülnek vagy akár el is pusztulnak.
    Pri tej vadbi je poudarek na gradnji funkcionalnega, atletskega, agilnega, hitrega in močnega telesa, uporabnega pri vsakodnevnih naporih. ▸ Ennél a gyakorlatnál a hangsúly a funkcionális, atletikus, mozgékony, gyors és erős test fejlesztésén van, hogy kibírja a mindennapi erőfeszítéseket.

    3. (o avtu) ▸ agilis, mozgékony, lendületes
    Avtomobil gre skozi zavoje zares odlično, je zelo agilen, stabilen in predvidljiv. ▸ Az autó valóban minden gond nélkül veszi be a kanyarokat, igen kitartó, stabil és kiszámítható.
    Volanski mehanizem je natančen, podvozje agilno, a hkrati z zadostno mero udobja. ▸ Pontos kormányszerkezet, teherbíró alváz, valamint megfelelő szintű kényelem jellemzi.

    4. ekonomija (o načinu vodenja) ▸ agilis, ambiciózus
    agilen menedžer ▸ agilis menedzser
    agilno vodenje ▸ agilis vezetés
    agilen pristop ▸ agilis hozzáállás
    Agilne organizacije se bodo lažje znašle v situacijah sprememb, hkrati pa bodo bolj pripravljene na rast. ▸ Az erős szervezetek könnyebben föltalálják magukat a változékony helyzetekben, és ugyanakkor a növekedésre is jobban fel lesznek készülve.
  • Agis -idis, acc. -gin in -gim, m (gr. Ἆγις) Agis po zgledu Paris -idis, dor. moško ime. Znani so poseb. trije špart. kralji:

    1. Agid I., sin kralja Arhidama II., Agezilajev brat, vladal od l. 426 do 397: N.

    2. Agid II., sin kralja Arhidama III., vladal od l. 338 do 330; vzdignil se je nad Makedonce, a je padel z velikim delom svoje vojske v krvavi bitki zoper Antipatra: Cu. (z acc. Agin), Iust.

    3. Agid III., sin kralja Evdamide II., vladal od l. 244 do 240; hoteč znova uvesti Likurgovo ustavo, je propadel in bil po pravoreku eforov zadavljen: Ci. (z acc. Agim). Poleg teh kraljev še:

    4. neki Licijan: V.

    5. slab argovski pesnik: Cu.
  • āgnōmen (ad[g]nōmen) -inis, n (ad in [g]nōmen) pridevek, ki si ga kdo pridobi po svojih osebnih lastnostih (Frugi, Pius, Dives, Felix) ali pa po svojih zaslugah v kaki deželi (Africanus, Asiaticus, Macedonicus, Numidicus): agnomina bellica Fl.. V imenu P. Cornelius Scipio Africanus npr. je Publius praenomen (predimek), Cornelius nomen (rodovno ime), Scipio cognomen (priimek), Africanus agnomen (pridevek — po zaslugah, ki si jih je bil Scipion pridobil v Afriki); vzdevek, npr.: Q. Caecilius Metellus Diadēmātus (ker je nosil diadem, obglavni okras, hoteč z njim zakriti tvor), Cn. Cornelius Scipio Asina (oslico so imeli za žival, ki se boji vode, ta Scipio pa se je tudi bal vode, ker se je, konz. l. 260, zbal pomorske bitke in se umaknil na Liparo).