Franja

Zadetki iskanja

  • đijòtāljka ž, đìjotka ž dial. dolg bič za poganjanje štirih vpreženih konj
  • flagri-fer -fera -ferum (flagrum in ferre) ki nosi bič: Aus.
  • flagri-triba -ae, m (hibrid. iz flagrum in gr. τρίβω gulim) „na katerem se obrabi bič; bičegulec“, šalj. = suženj, ki ga često bičajo: Pl.
  • frustino m

    1. pomanjš. od ➞ frusta biček

    2. jahalni bič

    3. pren. toskansko gizdalin
  • hàjkača ž bič za poganjanje volov
  • Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

    I. subst.

    1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

    2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

    3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

    4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

    II. adj.

    1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

    2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.
  • horsewhip [hɔ́:s(h)wip]

    1. samostalnik
    jahalni bič

    2. prehodni glagol
    udariti z bičem, bičati
  • hunting-crop [hʌ́ntiŋkrɔp] samostalnik
    lovski bič
  • knout [knut] masculin knuta, usnjen bič na več jermenov z vozli na koncu; kaznovanje s knuto
  • kòsica ž
    1. laski: njena divna kosica
    2. kosica: ovom -om ne možeš mnogo pokositi
    3. vrvca, ki veže bič za bičevnik
  • manopla ženski spol železna rokavica; kratek bič
  • nagaica f nagajka, kozaški bič
  • pastinaca f

    1. bot. pastinak, rebrinec (Pastinaca sativa)

    2. zool. viža, morski bič (Dasyatis pastinaca)
  • pastināca -ae, f

    1. bot. pastinák, korenček, korenje: Cels., Plin., Isid., Cass.

    2. = trygon, neka riba, morski bič (Raia pastinaca Linn., Trigon pastynaca): Cels., Plin.
  • plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

    1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

    2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
    a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
    b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
    c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
    d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
    e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

    3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.
  • quirt [kwə:t]

    1. samostalnik
    ameriško jahalni bič

    2. prehodni glagol
    udariti z bičem
  • rawhide [rɔ́:haid]

    1. pridevnik
    narejen iz neustrojene kože

    2. samostalnik
    surova, neustrojena koža; jahalni bič (iz neustrojene kože)

    3. prehodni glagol
    ameriško, pogovorno bičati, priganjati (z bičem)
  • Reitgerte, die, jahalni bič
  • Reitpeitsche, die, jahalni bič
  • scudiscio m (pl. -sci) jahalni bič
Število zadetkov: 170