móž hombre m ; (soprog) marido m , esposo m
mož in žena marido y mujer
mož dejanj hombre de acción
povodni mož (mit) espíritu m de las aguas
snežni mož muñeco m (ali monigote m) de nieve
mož starih šeg hombre de bien chapado a la antigua
mož proti možu (voj) cuerpo a cuerpo
kot en (sam) mož como un solo hombre
do zadnjega moža hasta el último hombre
biti mož beseda ser hombre de palabra
biti cel mož ser todo un hombre
izkazati se moža (de)mostrar ser un hombre
postati mož hacerse hombre, llegar a ser hombre
Zadetki iskanja
- nájti (nájdem)
A) perf.
1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio
2. (z glagolskim samostalnikom)
najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
najti užitek trovare piacere
predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
ob tem ne najdem besed non trovo parole
fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
PREGOVORI:
lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
kdor išče, najde chi cerca trova
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) nájti se (nájdem se) perf. refl.
1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi
2. pog. trovarsi, incontrarsi - nanes|ti3 (-e)
brezosebno: tako je naneslo es ist so gekommen, es hat sich so gefügt
beseda je nanesla na die Rede kam auf
kot nanese je nachdem, wie es (gerade) kommt - narobe1 [ó]
1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt
2. (napak) falsch, verkehrt
povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
narobe stopiti einen falschen Tritt machen
3.
biti narobe nicht in Ordnung sein
ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?
4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen
5. (obratno) umgekehrt
ravno narobe gerade umgekehrt
ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus
6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr - neenakozlóžen (-žna -o) adj. lingv. imparisillabo:
neenakozložna beseda imparisillabo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nemščina samostalnik
(nemški jezik) ▸ német [nyelv]prevesti v nemščino ▸ németre fordítknjižna nemščina ▸ irodalmi német nyelvprofesorica nemščine ▸ némettanáručenje nemščine ▸ németet tanítpouk nemščine ▸ németóratečaj nemščine ▸ német nyelvtanfolyamznanje nemščine ▸ német nyelvtudáspoučevati nemščino ▸ németet tanítpreveden v nemščino ▸ németre fordítottobvladati nemščino ▸ tud németülgovoriti nemščino ▸ beszél németülprevesti iz nemščine ▸ németről fordítprevod v nemščino ▸ német fordításnapisan v nemščini ▸ németül íródott, német nyelven íródottpisati v nemščini ▸ németül írpogovarjati se v nemščini ▸ németül beszélgetučiti se nemščine ▸ németet tanulnaučiti se nemščine ▸ németet megtanulučiteljica nemščine ▸ némettanáručitelj nemščine ▸ némettanárprofesor nemščine ▸ némettanáriziti v nemščini ▸ németül megjelenikSodeč po Guinnessovi knjigi rekordov iz leta 1996 je to najdaljša beseda v nemščini. ▸ Az 1996-os Guinness Rekordok Könyve szerint ez a leghosszabb szó a német nyelvben.
Sopomenke: nemški jezik
Povezane iztočnice: avstrijska nemščina, nizka nemščina, visoka nemščina, pensilvanska nemščina, srednja visoka nemščina, stara visoka nemščina, švicarska nemščina - nevezan [è,é] (-a, -o) ungebunden; tovor, blago: lose; gradbeništvo, arhitektura degagiert
nevezana izdaja die Loseblattausgabe
nevezana beseda ungebundene Rede - nevézan free; not engaged; unbound; unrestrained; without obligation; (knjiga) in sheets, unbound
nevézana beseda (proza) prose
nevézane države nonaligned countries pl - nóv nuevo; moderno ; (nedaven) reciente ; (svež) fresco ; (nerabjen) nuevo
nova beseda (izraz) palabra f nueva, neologismo m
novo leto el año nuevo
najnovejša moda última moda
Novi svet (Amerika) el Nuevo Mundo
čisto nov completamente nuevo
najnovejše vesti últimas noticias, noticias de última hora
to mi je novo eso es nuevo para mí; no lo sabía
čestitati za novo leto felicitar las Pascuas
dobiti nove moči recuperar fuerzas
kaj je novega? ¿qué hay de nuevo?
zbrati nov pogum cobrar nuevos ánimos - nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais
nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
novi testament le Nouveau Testament
najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
nove vesti nouvelles fraîches
najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
na novo obdelan remanié, refondu - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttjok novorojenčka ▸ újszülött sírásanega novorojenčka ▸ újszülött gondozásateža novorojenčka ▸ újszülött súlyaprihod novorojenčka ▸ újszülött érkezésezdravljenje novorojenčka ▸ újszülött kezeléserojstvo novorojenčka ▸ újszülött születésezdrav novorojenček ▸ egészséges újszülöttpestovati novorojenčka ▸ újszülöttet dajkálpoviti novorojenčka ▸ újszülött születikV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov
2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában. - obsoléten obsolete
obsolétna beseda obsoletism - odnôsen (-sna -o) adj. di relazione, di rapporto; relativo, rispettivo:
odnosna povezanost med stvarmi rapporto fra le cose
odnosni pojmi concetti di relazione
lingv. odnosna beseda termine, pronome relativo - odveč [è] überflüssig, razmišljanje: müßig
biti/postati odveč sich erübrigen
biti odveč komu (v nadlego) lästig sein/fallen
tu je vsaka beseda odveč hier ist jedes Wort zu schade
vsak komentar je odveč Kommentar überflüssig
ni mi odveč X ich bin mir nicht zu schade für X - odvèčen (-čna -o)
A) adj. eccessivo, superfluo, non necessario, (di) troppo:
odločiti se brez odvečnega razmišljanja decidere senza pensarci troppo
znebiti se odvečnih kilogramov liberarsi del peso superfluo, di chilogrammi di troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odvečna beseda riempitivo
odvečne stvari superfluità
ekst. odvečni (moteči)
dodatek superfetazione
odvečni škart sfrido
pren. odvečno okrasje fronde
B) odvèčno (-ega) n il superfluo:
odpraviti odvečno eliminare il superfluo - onomatopoétičen onomatopoeic, onomatopoetic
onomatopoétična beseda onomatopoeic (ali imitative) word
onomatopoétično prislov onomatopoeically, onomatopoetically - onomatopoetsk|i [é] (-a, -o) lautmalend, lautnachahmend, onomatopoetisch
onomatopoetska beseda das Schallwort - osnov|a4 [ô] ženski spol (-e …) lingvistika
1. der Stamm, Wortstamm
2. die Ableitungsbasis; der Kern
3. (osnovna beseda) das Grundwort