Franja

bjelòmlječan -čna -o (ijek.), belòmlečan -čna -o (ek.) bel kot mleko, mlečno bel

bjelòtrb -a -o, bjelòtrbušast -a -o (ijek.), belòtrb -a -o, belòtrbušast -a -o (ek.) bel po trebuhu

bjèlōv -òva m (ijek.), bèlōv -òva m (ek.)
1. bel pes
2. bot. graden

black-and-white [blǽkənwáit] pridevnik
črno-bel

black-and-white artist grafik
black-and-white drawing grafika

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blancote močno bel; umazano bel; strahopeten

blanquear beliti, oprati, čistiti (kovinske predmete); biti bel, osiveti

blaze³ [bleiz] samostalnik
bela lisa na čelu živali; bel znak na drevesnem deblu, zareza, markacija poti

blutenweiß snežno bel

bristol [-stɔl] masculin močan, bel papir (za risanje, za vizitke); vizitka

brousse [brus] féminin

1. grmovje; populaire, péjoratif podeželje, provinca

2. gosto (ovčje, kozje) mleko, bel sir

bûć m dial. bel oblak, ki naznanja lepo vreme: ima kišnih velikih lićuraka i belih pitomih bućeva

calce¹

A) f apno:
calce viva živo apno
calce spenta gašeno apno
dare la calce ai muri pobeliti, prepleskati stene

B) agg. invar. živo bel

candidō -āre -āvī (candidus) bleščeče (po)beliti ali obleči (oblačiti): It. ap. Tert., Aug.; pt. pr. candidāns -antis bleščeče bel: Isid.

candidulus 3 (demin. candidus) lepo bel, precej bel: Prud., dentes Ci. Adv. candidulē čedno(stno), pren. odkritosrčno: Arn.

céhati (-am) imperf. pren. sbevazzare, spassarsela, darsi al bel tempo

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

chalky [čɔ́:ki] pridevnik (chalkily prislov)
krednat; bled, bel ko kreda
medicina protinast

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

exalbēscō -ere -albuī (—)

1. posta(ja)ti bel: Gell.

2. pren. od strahu preblede(va)ti, poblede(va)ti: Enn. fr., in me ipso saepissime experior, ut exalbescam in principiis dicendi Ci.