-
blanquear beliti, oprati, čistiti (kovinske predmete); biti bel, osiveti
-
blaze3 [bleiz] samostalnik
bela lisa na čelu živali; bel znak na drevesnem deblu, zareza, markacija poti
-
blutenweiß snežno bel
-
bristol [-stɔl] masculin močan, bel papir (za risanje, za vizitke); vizitka
-
brousse [brus] féminin
1. grmovje; populaire, péjoratif podeželje, provinca
2. gosto (ovčje, kozje) mleko, bel sir
-
bûć m dial. bel oblak, ki naznanja lepo vreme: ima kišnih velikih lićuraka i belih pitomih bućeva
-
calce1
A) f apno:
calce viva živo apno
calce spenta gašeno apno
dare la calce ai muri pobeliti, prepleskati stene
B) agg. invar. živo bel
-
candidō -āre -āvī (candidus) bleščeče (po)beliti ali obleči (oblačiti): It. ap. Tert., Aug.; pt. pr. candidāns -antis bleščeče bel: Isid.
-
candidulus 3 (demin. candidus) lepo bel, precej bel: Prud., dentes Ci. Adv. candidulē čedno(stno), pren. odkritosrčno: Arn.
-
céhati (-am) imperf. pren. sbevazzare, spassarsela, darsi al bel tempo
-
cēreus 3 (cēra)
1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).
2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.
-
chalky [čɔ́:ki] pridevnik (chalkily prislov)
krednat; bled, bel ko kreda
medicina protinast
-
crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)
1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.
2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.
3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.
Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.
-
exalbēscō -ere -albuī (—)
1. posta(ja)ti bel: Gell.
2. pren. od strahu preblede(va)ti, poblede(va)ti: Enn. fr., in me ipso saepissime experior, ut exalbescam in principiis dicendi Ci.
-
fílmček (-čka) m dem. od film filmetto, bel film, film piacevole
-
flageolet [-žɔlɛ] masculin
1. flažolet
2. bel fižolček
3. vrsta registra pri orglah
-
geisterbleich bel kot zid
-
goletta1 f
1. nabornica; bel ovratnik
2. hist. ovratnik
-
immacolato agg.
1. neomadeževan, čist; pošten
2. relig.
Immacolata Concezione Brezmadežno spočetje
l'Immacolata Devica Marija
3. bleščeče bel
-
kalkig apnen; figurativ bel kot kreda