Franja

Būpalus -ī, m (Βούπαλος) Bupal, gr. kipar z otoka Hiosa, nasprotnik jambskega pesnika Hiponakta, čigar grdi obraz je v spačeni podobi izpostavil posmehu; zato pa si ga je Hiponakt tako privoščil v svojih jambih, da se je Bupal baje obesil: H., Plin.

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

calēscō -ere, caluī (incoh. glag. calēre)

1. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, otopliti se, vroč posta(ja)ti
a) od fizikalne toplote: per aestatem caelum meridianum sole exoriente calescit, meridie ardet Vitr., medio... unda die gelida est, ortuque obituque calescit O., flumineae volucres medio caluere Caystro O. so začele vreti, tunc primum caluere triones O., (Solis aqua) sub lucis ortum tepide manat,... inclinato (die) in vesperam calescit Cu.; od česa? z abl.: ubi potest illa aetas (senectus) aut calescere vel apricatione melius vel igni aut vicissim umbris aquisve refrigerari salubrius? Ci., nam duplici ratione accenditur, ipse sua cum mobilitate calescit, et e contagibus ignis Lucr.
b) od človeške toplote: ex iis, quae in homine sunt, hic (sanguis) celerrime vel calescit vel refrigescit Cels.; od česa? z abl.: cum corpus motionibus in ambulatione calescat Vitr.; z ab: quae spiritu in pulmones anima ducitur, ea calescit primum ipso ab spiritu, deinde contagione pulmonum Ci.

2. pren. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti, razžariti (razžarjati) se, vž(i)gati se: est deus in nobis: agitante calescimus illo O., narratur et prisci Catonis caepe mero caluisse virtus H. celo stari Katon se je navkljub svoji kreposti baje često razvnel ob vinu, si quando profundo nubigenae caluere mero Stat., ubi convivium caluit (sc. mero) Min.; occ. o žaru ljubezni: accede ad ignem hunc, iam calesces plus satis Ter., quo propior nunc es, flammā propiore calesco O., quoque magis sequitur, flammā propiore calescit O., accepti caluere sub ossibus ignes O., David unius tantum adulescentulae grandaevus calescit amplexibus Hier.

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

Canōpus¹ -ī, m (Κάνωβος, redkeje Κάνωπος) Kanop,

1. mesto ob zahodnem ustju Nila; baje so ga ustanovili Špartanci in poimenovali po Menelajevem krmarju Kanopu, ki je bil tam pokopan: Mel., Plin., T. idr.; bilo je znano po razkošnosti: Canopus famosus Iuv.; met. Spodnji Egipt, Nilovo ustje: gens fortunata Canopi V.; ves Egipt: Pr., Lucan., Iuv. Od tod adj.
a) Canōpēus 3 kanopski: litora Cat.
b) Canōpicus 3 kanopski: Nili ostium Mel., Plin., arbor Plin. Subst. Canōpītēs -ae, m Kanopec: Cels; v pl. Canōpītae -ārum, m (Κανωβῖται) Kanopci, preb. Kanopa: Ci. ap. Q.

2. nenaseljen otoček pred kanopskim Nilovim ustjem: Auct. b. Alx., Mel., Plin.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

caprimulgus -ī, m (capra in mulgēre)

1. kozomolzec, pesn. = pastir: Cat.

2. podhujka, legen, ptič, ki baje kozam izsesava mleko: Plin.

Capys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -ye in -y, m (Κάπυς) Kapis, moško ime

1. Anhizov oče in Asarakov brat: Enn. (tudi Capis), Acc. fr. (tudi Capis), O., Serv.

2. Enejev tovariš, po katerem je baje dobila ime Kapua: V.

3. kapuanski kralj: S. fr., Serv., L.

4. osmi kralj v Albi, Kapetov oče: L., V., O., ustanovitelj Kapue: Suet.

Cātillus (H.), Cātĭlus (Stat.), Cătillus -ī, m Katil, Amfiarajev sin, ki je baje s svojima bratoma Koro (Coras) in Tiburtom ustanovil mesto Tibur: V., Sil., Serv., moenia Catili H. = Tibur, iuvat ipsum... Catillum Stat.

Catius¹ -iī, m (cătus) Kacij, rim. božanstvo, ki je baje dečkom podeljevalo prebrisanost: Aug.

cestus¹ (napačno caestus) in cestos, -ī, m (gr. κεστός vezen, sc. ἱμάς) jermen, pas: Varr., poseb. bot. Ladin pas, ki baje vzbuja ljubezen: Mart.

Chalybs -ybis, m (Χάλυψ) Halib, reka v Tarakonski Hispaniji; njena voda je baje kalila železo v jeklo (χάλυψ): Iust.

Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.

cinaediās -ae, m kinedija, nam neznan dragulj, baje v možganih ribe cinaedus: Plin.

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.

cinnamolgos (cinnamolgus) -ī, m (gr.κίνναμον in λέγειν) „cimetober“, ime arab. ptiča, ki si baje dela gnezdo iz cimetovega protja: Plin.

Cīpus -ī, m(cīpus, gl. cippus) Cip, priimek zmagovitega vojskovodje M. Genucija, ki so mu baje rasli iz glave rogovi: O., Val. Max., Plin.

Clītor -oris, m (Κλείτωρ): L., Vitr. in lat. Clītorium -iī, n: Plin. Klitor(ij), mesto v severni Arkadiji. Od tod adj. Clītorius 3 (Κλειτόριος) iz Klitorija, klitor(ij)ski: fons O. studenec, katerega voda je baje priskutila pitje vina, lacus Plin.

Comāna -ōrum, n (Κόμανα) Komane,

1. Comāna Pontica (Κόμανα τὰ Ποντικά) Pontske Komane, bogato pontsko mesto s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin.

2. Comāna Chrysē (Κόμανα Χρυσῆ) Zlate Komane (El Bostan), mesto v kapadoški Kataoniji, prav tako s svetiščem Artemide Tavrske, ki ga je baje postavil Orest: Auct. b. Alx., Plin. Od tod preb. Comānēnsēs -ium, m Komanci: Cod. I.

Concanus -ī, m, pl. Concanī -ōrum, m Konkanec, Konkanci, hispansko ljudstvo v Kantabriji: Sil.; sg. kolekt.: visam … laetum equino sanguine Concanum H. (Konkanci so baje uživali sesirjeno konjsko mleko, pomešano s konjsko krvjo).