Franja

sbraciare

A) v. tr. (pres. sbracio) razgrebsti, razgrebati; podžigati

B) v. intr. toskansko širokoustiti se, bahati se

sbravazzare v. intr. (pres. sbravazzo) ustiti se, bahati se

show off prehodni glagol & neprehodni glagol
razstaviti, razložiti, poudariti, poudarjati; razkazovati (se), pozirati, paradirati, ponašati se, bahati se, postavljati se, šopiriti se

he likes to show off his knowledge rad se ponaša s svojim znanjem
the room is too small to show off the furniture soba je premajhna, da bi poudarila (prinesla do veljave) pohištvo

side² [sáid] neprehodni glagol
sleng bahati se, širokoustiti se, hvaličiti se, postavljati se

to side with opredeliti se za, pridružiti se, držati z
prehodni glagol
dati, odriniti na stran; opremiti (knjigo) s stranicami

to side up pospraviti, urediti (sobo)

spagnoleggiare v. intr. (pres. spagnoleggio) postavljati se, bahati se. širokoustiti se

spampanare

A) v. tr. (pres. spampano)

1. agr. osmukati trtne liste

2. absol. nareč. bahati se, ustiti se

B) ➞ spampanarsi v. rifl. (pres. mi spampano) agr. zgubiti, zgubljati liste (trta, vrtnica)

stamburare v. tr. (pres. stamburo) pren. poveličevati se, bahati se z zaslugami, z uspehom

superbiō -īre -iī (superbus)

1. biti ošaben (prevzeten, ohol, domišljav, objesten, nadut itd.), prevzetovati, prevze(ma)ti se, bahati se, hvaliti se, ponašati se s čim; abs.: Vulg., si habes, quod liqueat, neque respondes, superbis (v novejših izdajah superbe) Ci.; večinoma z abl. causae (zaradi česa oz. s čim): Ph., Plin., Cl. idr., formā, patriis actis, avi nomine O., annua designatione T.; s praep.: adversus dominos, de vita Aug.; s kavzalnim stavkom: superbire miles, quod filius legati … satis ostenderet T.; z inf.: spoliare superbit Oenides Stat. mu iz ošabnosti ne vzame orožja.

2. metaf. (o stvareh)
a) superbiens iactantia Aug. ošabna.
b) (v pozitivnem pomenu) kazati se, bleščati se, blesteti, krasen (imeniten, sijajen, odličen, dičen) biti: quae sub Tyria concha superbit aquā Pr.; z abl.: Cl., hāc (sc. gemmā) certe apud Menandrum et Philemonem fabulae superbiunt Plin.

swagger¹ [swǽgə]

1. samostalnik
bahanje, širokoustenje, šopirjenje, košatenje
vojska swagger-cane
paličica angleških častnikov, ki jo nosijo na sprehodu

2. pridevnik
pogovorno lep, zal; eleganten (obleka); imeniten

swagger cane, swagger stick vojska, ameriško sprehodna paličica angleških častnikov

3. neprehodni glagol
bahati se (about z)
širokoustiti se, šopiriti se, košatiti se
prehodni glagol
z bahanjem (koga) zvabiti (into v kaj)

to swagger s.o. out of his money z bahanjem, širokoustenjem izvabiti denar iz koga

swank¹ [swæŋk]

1. samostalnik
bahanje, šopirjenje, košatenje, blufiranje, bluf; pozornost zbujajoča eleganca

2. pridevnik
sleng eleganten, fin; bahaški, snobski

3. neprehodni glagol
sleng bahati se, šopiriti se, napihovati se, širokoustiti se, blufirati, delati se važnega

swash [swɔš]

1. samostalnik
pljuskanje (valov), pljusk; čofotanje; oplakovanje, klokotanje, plosk po vodi
figurativno bahanje, širokoustenje, rožljanje (z nožem)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pljuskati ob; brizgati, čofotati (po), škropiti; premočiti
figurativno bahati se, širokoustiti se, rožljati (z orožjem)

to swash water in a pail zliti vodo v vedro

swashbuckle [swɔ́šbʌ́kl] neprehodni glagol
bahati se; rožljati

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

taradiddle [tǽrədidl]

1. samostalnik
pogovorno laž, izmišljotina; bahanje, širokoustenje, čenčanje; bahač; čenča

2. neprehodni glagol
bahati se, širokoustiti se
prehodni glagol
nalagáti (koga), natvesti (komu kaj)

targuer, se [targe] ponašati se, bahati se

se targuer de ses richesses, de ses relations postavljati se s svojim bogastvom, s svojimi zvezami

tòrlati -ām bahati se, širokoustiti se

tr̀lačiti -īm ekspr. bahati se, širokoustiti se

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

vanagloriarse bahati se, širokoustiti se

vanagloriarse de su rango mnogo si domišljati na svoj položaj

vantare

A) v. tr. (pres. vanto)

1. hvaliti, poveličevati

2. ponašati se s čim

B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil