Franja

Zadetki iskanja

  • Maulaufreißer, der, gobezdač, bahač
  • Maulheld, der, širokoustnež, bahač
  • millantatore m (f -trice) bahač, hvalisavec
  • olibrius [ɔlibriüs] masculin, familier bahač
  • ostentātor -ōris, m (nom. sg. iz ostentāre)

    1. kazalec, naznanjevalec, znanilec, glasnik: rector iuveni et ceteris periculorum praemiorumque ostentator T. ki naj bi mladeniča usmerjal in drugim pokazal, česa hudega in dobrega se lahko nadejajo.

    2. bahač, širokoustnež, velikoustnež: Pl., Aus. idr., factis vir magnificus, factorum ostentator haud minor L. mož, ki je izvršil sijajna dejanja, prav nič manj pa se ni ponašal z njimi, omnium, quae diceret atque ageret, arte quadam ostentator T. ki je pri vsem, kar je govoril in delal, stremel za nekakim umetelnim učinkom, pecuniae gloriosus o. Corn. na vsa usta bahajoč se s svojim denarjem.
  • ostentatore m (f -trice) razkazovalec; postavljač, bahač
  • papelón moški spol cunja, slab pismen izdelek; papirnata vrečka; bahač

    hacer un papelón blamirati se
  • parola ženski spol zgovornost, dolgo govoričenje; moški spol Čile bahač
  • pavone m (f -na, -nessa)

    1. zool. pav (Pavo cristatus):
    fare il pavone pren. košatiti se, šopiriti se
    farsi bello con le penne del pavone pren. šopiriti se s tujim perjem

    2. pren. bahač
  • perdonavidas moški spol širokoustnež, bahač
  • plantillero moški spol ameriška španščina bahač
  • plantista moški spol bahač, širokoustnež
  • Pooh-Bah [pú:bá:] samostalnik
    šaljivo kdor ima več funkcij, bonec; bahač (po osebi v Mikadu Gilberta in Sullivana)
  • poseur, euse [pozœr, öz] adjectif bahaški, postavljaški, pozerski, afektiran; masculin polagalec obsekanih kamnov; polagalec tirov; figuré bahač, pozer

    poseur de parquets polagalec parketov
    poseur de pavés tlakovalec
  • potentat [pɔtɑ̃ta] masculin vladar, samodržec, tiran; mogotec, oblastnik; potentat; familier bahač, važnež
  • pottaione m (f -na) vulg. širokoustnež, bahač
  • Prahler, der, (-s, -) bahač, širokoustež, širokoustnež
  • Prahlhans, der, bahač, širokoustež
  • prōmissor -ōris, m (prōmittere)

    1. obljubovalec, obet(ov)alec, obljubitelj: Aug.; occ. bahač: quid dignum tanto feret hic promissor hiatu? H.

    2. kot jur. t.t. kdor je po pogodbi (v dogovoru) kaj obljubil, obljubitelj, obljubnik, zavezanec po pogodbi: P. F., Icti.
  • Protz, der, (-es, -e) / (-en, -en) bahač