Franja

фарс -у ч., búrka -e ž., fársa -e ž.

afterpiece [á:ftəpi:s] samostalnik
burka ali druga zabava po glavni gledališki igri

Ātella -ae, f (ātra črna) Atela, oskovsko mestece v Kampaniji med Kapovo in Neapljem, pozneje rim. muncipij, potem rim. naselbina: Ci., L. idr. Od tod adj. Ātellānus 3 atelski: municipium Ci. ep.; subst. Ātellānī -ōrum, m Atelčani, preb. Atele: L., Plin.; poseb. fabella Ātellāna ali samo Ātellāna -ae, f atelska burka, atelana, sprva preprosta igra, ki je zasmehovala nerodna dejanja Atelčanov, pozneje, ko je bila že prenesena v Rim in tam udomačena, pa je prikazovala sploh vesele, z grobimi dovtipi zabeljene prizore pravega italskega značaja; v njej so igrali le rim. mladeniči (ne pa tuji igralci): Varr., Ci. ep., L. idr. Od tod

1. adj.
a) Ātellānicus 3 ki se tiče atelskih burk, atelanski: versus Petr., exodium Suet.; subst. Ātellānica -ōrum, n atelanske pesmi: Porph.
b) Ātellānius 3 = Ātellānicus: versus Ci., fabula Gell., ars Macr.; subst. Ātellānia -ae, f (sc. fabula) = Ātellāna: Gell., Macr.

2. subst.
a) Ātellānus -ī, m igralec v atelskih burkah: Val. Max., Q., Suet., Tert.
b) Ātel-lāniola -ae, f (demin. Atellānia) atelska igralka: M. Aurel. ap. Fr.

Fastnachtsspiel, das, pustna burka

Hanswurstiade, die, Hanswurstspiel, das, burka s kljukcem

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

tabarinade [-nad] féminin Tabarinova burka, šala

triscurrium -iī, n (trēs in scurra) zelo burkasta reč, velika burka: populi frons durior huius, qui sedet et spectat triscurria patriciorum Iuv., composita securus scurra obscurus triscurrium Prisc.

buržoázen burgués

burka demokracija democracia f burguesa

comédie [kɔmedi] féminin komedija, veseloigra, šaloigra; vieilli gledališka igra; vieilli skupina gledaliških igralcev; gledališče, teater; figuré hlinjenje, pretvarjanje, teater, videz; šala

comédie de caractère karakterna komedija
comédie d'intrigue, de situation gledališka igra z zapleti
comédie larmoyante, attendrissante ganljivka
comédie de mœurs na duhovitih dialogih zgrajena zabavna gledališka igra
comédie pastorale pastoralna igra
comédie à tiroir, épisodique burka
la Comédie-Française znano gledališče v Parizu
personnage masculin de comédie (figuré) komedijant; oseba, ki je ne jemljejo resno
secret masculin de la comédie javna tajnost
donner la comédie predvajati komedije, figuré (o)smešiti se, biti smešen
se donner la comédie privoščiti si šalo ali zabavo
jouer la comédie (figuré) uganjati komedijo, teater, pretvarjati se
faire toute une comédie napraviti cel teater, sceno
tout cela est pure comédie vse to je samo komedija

crevant, e [krəvɑ̃, t] adjectif, populaire zelo naporen, utrudljiv; populaire zelo smešen

c'est un travail crevant to je zelo težko delo
farce féminin crevante zelo zabavna burka

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

kljuk|ec moški spol (-ca …)

1. das Kasperle, der Hanswurst; lutka: die Kasperlepuppe
burka s kljukem das Hanswurstspiel
Lažnivi kljuk Baron Münchhausen
figurativno ta kljukec diese Witzfigur

2. tehnika za odpiranje vrat: der Dietrich, der Nachschlüssel

locura ženski spol norost, blaznost; neumno dejanje; nora ideja

locuras pl šala, burka
hacer locuras burke uganjati, šale zbijati

pústen de carnaval; carnavalesco

pustni kostim vestido m de carnaval, traje m de máscara
pustna šala broma f de carnaval
pustni torek (martes m de) carnaval m
pustna burka carnavalada f

pustn|i (-a, -o) fastnächtlich; Fastnacht-, Faschings-, Karnevals- (šega der Karnevalsbrauch, burka das Fastnachtsspiel, nedelja der Karnevalssonntag, Fastnachtssonntag, Faschingssonntag, prireditev Fastnachtsveranstaltung)

splitting [splítiŋ]

1. pridevnik
zelo močan, hud; bliskovit

a splitting farce burka, da bi človek počil od smeha
an ear splitting scream krik, ki gre skozi ušesa
a splitting headache hud, neznosen glavobol

2. samostalnik
(raz)cepitev (of the atom atoma)

χαριτία, ἡ (χάρις) šala, burka.

выходка f napad; predrznost;
смешная в. šala, burka