Franja

бурный buren; nemiren, divji

вихревой buren, vrtinčast

горячий vroč, gorek; (pren.) vročekrven, ognjevit, buren, strasten;
г. след sveža sled;
горячая лошадь isker konj;
горячая голова vročekrvnež;
горячая работа težavno delo

кипучий vrel, kipeč; (pren.) buren, živahen

мятежный uporen, uporniški; nemiren, buren

неспокойный nemiren; buren

порывистый neenakomeren, sunkovit; buren;
п. ветер burja

смутный moten, medel, nejasen; nemiren (doba), buren;
смутное время doba socialnih nemirov v Rusiji v XVI. in XVII. stoletju;
смутное представление nedoločna, nejasna predstava

тревожный vznemirljiv, razburljiv; nemiren, razburjen, buren

hībernō -āre -āvi -ātum (hībernus)

1.
a) v splošnem pomenu prezimovati: in tecta reducit hiematum Varr., novas (naves) Panormi subducit, … ut in sicco hibernarent L.
b) occ. kot voj. t. t.: (o četah) v šotorih prezimovati, v prezimovališču (zimovniku) bivati: Fl. quemadmodum milites hibernent Ci., hib. Nemetocennae Hirt., Pellae L., cum … Poenus inter Formiana saxa … hibernaturus esset L.

2. metaf. vihariti, buren (viharen) biti: hibernat meum mare Pers.

hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)

I.

1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.

2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.

— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.

— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne.

prae-rapidus 3 (prae in rapidus)

1. močno (divje, silno) deroč, prederoč, izjemno (silno) hiter: gurges L., fluminum celeritas Cu. deroče struge, amnis Sen. ph. tok, fuga Sil.

2. metaf. prenagel, prenagljen, razgret, (raz)vnet, zelo buren, zelo živahen, zelo temperamenten: iuvenis Sil., ira Sen. ph.

procella -ae, f (procellere na tla podreti; prim. clādēs)

1. (silen) vihar, vihra, piš, nevihta: Lucr. idr., imbres, nimbi, procellae, turbines Ci., procella nivem effuderat Cu., creber procellis Africus V., inaequales procellae H.

2. metaf.
a) buren naval, silovit naskok (napad): equestrem procellam excitemus L. napad konjenice, legiones equestri procellā fundere T.
b) vihar = viharno gibanje, vzdig, dvig, vstaja, upor, nemir(i): Ap., Val. Max., Arn., Amm. idr., civiles procellae N., procellae in fluctibus contionum Ci., vita remota a procellis invidiarum Ci., procellae populares L., plebs agitatur tribuniciis procellis L., prima periculi procella L. naval, procella eloquentiae Q. silovitost.

aplavz samostalnik
(ploskanje) ▸ taps

rowdy [ráudi]

1. samostalnik
kričač, razgrajač, prepirljivec, pretepač, izgrednik, grobijan, neotesanec, nestrpnež, brutalnež, nasilnež

2. pridevnik (rowdily prislov)
grob, surov, hrupen, pretepaški, prepirljiv, nasilen, brutalen

rowdy-dowdy hrupen in buren

δυσ-άνεμος 2 viharen, buren; neutr. sg. kot adv.

δυσ-χείμερος 2 (χεῖμα) ep. zelo zimski, viharen, buren.

ἐσσυμένος 3 [pt. pf. pass. od σεύω] hiter, uren, buren, željen. – adv. ἐσσυμένως.

ζᾱ-ής 2 (ζα, ἄημι) [gen. ζαέος, acc. ζαῆν] ep. ki močno veje, buren, silen, hud ἄνεμος.

θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.