Franja

čúdo¹ (-a, -esa) n

1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie

déte (petit) enfant moški spol , enfant en bas âge, bébé moški spol , bambin moški spol

čudežno dete (enfant) prodige moški spol
(religija) božje dete l'Enfant Jésus

déte (-eta) n knjiž. (otrok) bambino; figlio:
nositi dete pod srcem portare un bambino in grembo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
občinsko dete bambino abbandonato; ospite di un brefotrofio
rel. božje Dete Bambin Gesù
pren. mrtvorojeno dete cosa nata morta, destinata a fallire

deus, deī, m, voc. deus, nom. pl. večinoma diī, dī, redko deī, gen. deōrum, pesn. deûm, dat. in abl. diīs, dīs, redkeje deīs (prim. soobl. dīvus, gr. δέαται sveti, sije, δῆλος iz *δέαλος očiten, jasen, Ζεύς iz *Djēus, lat. dīvae, dea, dīus = dīvus, diū, diēs, Diēspiter, Diālis, Diāna iz * Dīviāna, Iuppiter, nudius, nundinae)

1. bog, božanstvo: deus hospitalis Pl., dii hospitales T., dii hominesque Ci. ep. idr. = vesoljni svet, ab Iove … ceterisque dis deabusque immortalibus pacem ac veniam peto Ci., suos aut novos alienigenas deos colere Ci., aliquem ut deum colere Ci. po božje, reges suos inter deos colere Cu., deos publicos suosque patrios (svoje domače = svojih prednikov) defendunt N., dii, quibus est imperium pelagi V., siccis omnia nam dura deus proposuit H., dis carus ipsis H., audentes forsque deusque iuvant O., audenti deus et fortuna recessit Stat., homines sumus, non dei Petr., aedificator mundi deus Ap., deus pater et deus filius Lact., deum unum colere, multos ac falsos deos colere Lact.; (včasih o boginjah): ducente deo (sc. Venere) flammas inter et hostīs expedior V., nec dextrae erranti deus (= Alecto) afuit V., audentes deus ipse (= Fortuna) iuvent O. Pogosto v vzklikih, prisegah, voščilih, rotitvah, pozdravih: di ali dii boni Ter., Ci., (pro) dii immortales Kom., Ci., dii (obsecro) vostram fidem Kom., pro deûm atque hominum fidem Ter., Ci., (elipt.) pro deûm immortalium Ter.; dei bene vortant! Pl., Ter. = bog daj srečo! dii melius duint (= dent)! Ter. ali dii meliora ferant! Tib., (elipt.) dii meliora! Ci. ali dii melius! O. naj bogovi obvarujejo! = bog obvaruj! bog ne daj! di meliora piis (sc. dent)! V. bogovi, bodite pobožnim milostni! milost, o bogovi, pobožnim! di tibi faciant bene! Pl., di tibi omnes omnia optata offerant! Pl., di te servassint mihi! ali di te servassint semper! Pl., dent tibi di multa bona! Kom., di te perduint (perdant)! Kom., di me perduint ali perdant, si … Kom. = bog naj me kaznuje, če … ; dii te ament! Pl. = bog te sprejmi! pozdravljen! ita me di amabunt (servent)! Kom. ali ita me di ament! Kom., Ci. = tako mi bog pomagaj! cum diis volentibus Pl. ali diis volentibus S. z božjo pomočjo, si di volent Pl. ali si di volunt Ci. = ako je božja volja, si diis placet Pl. = ako bog hoče, ako je božja volja, pogosto iron. kot izraz nejevere = ako bog hoče, kdo bi mislil! čudno! kolikor je to sploh mogoče: Ter., Q., Fl., appellatus est hic vulturius illius provinciae, si dis placet, imperator Ci., cum Philippo hoste nostro non societatem solum, sed, si diis placet, adfinitatem etiam … pepigisti L., an hoc … reticere possim L. illum Sextium et C. Licinium, perpetuos, si diis placet, tribunos tantum licentiae … sumpsisse, ut … L.

2. pren.
a) v Pitagorovi filozofski šoli in starejši akademiji = ustvarjajoči svetovni duh: deum namque ire per omnia; hinc quemque sibi nascentem arcessere vitas V.
b) (o ljudeh) kakor bog = α) odličnik: te in dicendo semper putavi deum Ci., audiamus Platonem quasi quendam deum philosophorum Ci., deus ille magister Eryx V. oni božanski odličnik. β) bog varuh, bog zaščitnik: video P. Lentulum, cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci. γ) presrečen človek: sum deus Pl., deus sum, si hoc ita est Ter. δ) (o državnikih) bog, božanski, božanstveni: deus nobis haec otia fecit V., deos (= Augustum et Maecenatem) quoniam propius contingis H.; pozneje stalni pridevek rimskih cesarjev.

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

dokaz moški spol (-a …) der Beweis (tudi pravo)
dokaz prisotnosti neke snovi, istovetnosti, očetovstva itd.: der Nachweis
(izkaz) der Erweis; (potrditev) die Bezeugung
dokaz krivde pravo die Überführung
kot dokaz als Beweis
-beweis (z alibijem Alibibeweis, pristnosti Echtheitsbeweis, krivde Schuldbeweis, ljubezni Liebesbeweis, nedolžnosti Unschuldsbeweis, prijateljstva Freundschaftsbeweis, resnice Wahrheitsbeweis, za bivanje Božje Gottesbeweis, z izvedencem Sachverständigenbeweis, nasprotni Gegenbeweis); -nachweis (alkohola Alkoholnachweis, istovetnosti Identitätsnachweis, očetovstva Vaterschaftsnachweis, vročitve Zustellnachweis, sledov Spurennachweis)
predložiti dokaz den Beweis antreten
izvajati dokaze Beweise führen
izvajalec dokazov der Beweisführer
teža dokazov Last der Beweise
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen

drevc|e [é] srednji spol (-a …)
blaženo drevce rastlinstvo, botanika (smrdljivi brin) der Sadebaum
božje drevce rastlinstvo, botanika (bodika) die Stechpalme, der Hülsenbaum

drévce botanika

božje drévce holly

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

drevó (-ésa) n

1. albero:
drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
gozdno drevo albero boschivo
iglasto drevo conifera
listnato drevo latifoglia
okrasno drevo albero ornamentale
sadno drevo albero da frutto
tropsko drevo albero tropicale
zimzeleno drevo albero sempreverde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. drevo življenja albero della vita
bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
um. drevo življenja arbor vitae
božično drevo albero di Natale
bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
biol. genealoško drevo albero genealogico
bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male

2. nareč. agr. (plug) aratro

dȑviti se -īm se
1. preskrbovati se z drvmi
2. dreveneti: drviti se od straha
3. leseno se držati: što se drviš kao da si uzet kaj se držiš kot da te je božje

fās, le nom. in acc. sg. n. (fārī, fās torej pravzaprav pomeni „izrek“ (zlasti božji ali sodniški), od tod „božje pravo“)

1. (božje) pravo, (božja) pravica, božja zapoved, božji zakon: Stat., Suet., Fl., contra ius fasque Ci., S. zoper človeško in božje pravo, ius ac fas omne delere Ci. človeško in božjo pravico, fas et iura sinunt V., ubi ius et fas crederent coli L., ius fasque exuere T.; pooseb. audiat fas! L., fas omne mundi Sen. tr. = vsi bogovi, prima deûm Fas, quae Themis est Grais Aus.; occ. (kar je usojeno =) usoda: fas obstat V., nec fas aut ille sinit regnator Olympi V.; poseb. fas est z inf. ali ACI = usojeno je: si cadere fas est O., illic fas (est) regna resurgere Troiae V., me natam nulli veterum sociare procorum fas erat V.

2. metaf. kar se po božjem pravu sme ali mora = (sveto) pravo, (sveta) pravica, (sveta) dolžnost: Pl., Q., Plin. iun., Suet., Fl., Amm., in ea praetura idem iste fas violavit Ci., noctu introferri solitus est Verres ad mulierem nuptam … contra fas Ci., omne f. abrumpere V., ubi fas versum atque nefas V., per omne fas ac nefas aliquem sequi L. v dobrem in slabem, ultra fas trepidare H. več kot je prav, — dopustno, fas nefasque convertere H. ali confundere O., per omne fas ac nefas ruere Lucan. vse pravo z nogami teptati, fas disciplinae T., neque fas neque fidem pensi habere T., id fas armorum et ius hostium est T., fas (= ius) gentium T., praeter bellantium fas Iust.

3. fas est (prim. gr. ὅσιόν ἐστι)
a) dolžnosti primerno je, dovoljeno je, pristojno (pristoječe) je, spodobno je, koristno je, prav je, sme se, spodobi se: Ter., ea … mater Habiti … generi sui, contra, quam fas erat, amore capta Ci., neque id, quoad fas fuit, dedicavit Ci., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci., sicut fas iusque est L. kakor je dovoljeno in prav, quā (kolikor) fas est O., si fas est Cat., si licet et fas est Lucan.; z dvema sup.: si hoc fas est dictu Ci.; z inf.: Pl., Pers., Val. Fl., Plin. iun., Stat., Suet., anserem gustare fas (esse) non putant C. imajo (štejejo) za nedopustno (prepovedano), petens precibus, ut contra intueri fas esset L., quos vati fas appelare piumque est O. sveta dolžnost, si componere magnis parva mihi fas est O., neque enim succedere tecta fas habet O., neque fas Tiberio infringere dicta eius (sc. Augusti) T.; z ACI: populum Romanum servire fas non est Ci., si hoc eos nomine appellari fas est Ci., fas est nos parcere genti V.; elipt.: quando rex comilitiavit, fas (sc. est iudicia haberi) Varr.
b) mogoče (možno) je: negabas fas esse duo consules esse in hac civitate inimicos rei publ. Ci., non esse fas Germanos superare, si … C., quem (Messapum) neque fas igni cuiquam nec sternere ferro V., sive id contingere fas est.

fidius ali Fidius -iī, m (fides 2) bog zvestobe Fidij (= gr. Ζεὺς Πίστιος): Varr., P. F.; večinoma pri rotitvi, per Dium Fidium Pl., me dius fidius (Dius Fidius) ali me dius fidius (elipt. sc. iuvet) pri bogu zvestobe, tako mi pomagaj bog zvestobe, tako mi pomoči božje, resnici na ljubo: Ca. ap. Gell., Ci., S., L., Sen. rh., Q., Plin. iun., isto tudi ēdius fidius Char.; v teh zvezah je dius soobl. = deus. Ovidij (Fast. 6, 213) istoveti Fidija z umbrijsko-sabinskim božanstvom, imenovanim Sēmō Sancus; poznejši pisci pa so ga istovetili s Herkulom: Tert., Char., Serv.

fortūna -ae, f (fors)

1. usoda, slučaj, naključje: fortunae temeritas Ci., si tot sunt in corpore bona, tot extra corpus in casu atque fortuna Ci., fortunam subire, belli fortunam periclitari Ci., se fortunae committere Ci. ep., L., Vell., fortunae committere omnia Ci. ep., se permittere fortunae Cu. ali omnia permittere fortunae Sen. ph.

2. sreča, položaj, razmere kot vox media z določujočimi pridevki: prospera, secunda, florentissima, adversa, misera, gravis atque acerba Ci., secundae fortunae, adversae fortunae Ci. ugodni položaji sreče, neugodni položaj sreče (= sreča, nesreča), in utraque fortuna N. v sreči in nesreči, altera f. L. sprememba sreče, placatae fortuna procellae Pr. ugodno znamenje; occ.
a) (dobra) sreča: etiam propter fortunam saepius imperia mandata Ci., ipsa fortuna caeca est Ci., bonos civīs adiuvat fortuna Ci., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., nostri ab duce et a fortuna deserebantur C., dum f. fuit V., occidit spes omnis et fortuna nostri nominis H., fortunam sibi ipsum facere L., fortuna indulgendo ei numquam fatigata Cu., ne fortunam suam nimis onerando fatiget Iust.; od tod: per fortunas provide Ci. ep. za tvojo srečo! za božje delo!
b) nesreča, nezgoda: contra fortunam paratus armatusque Ci., pecuniam si umquam fortuna ademit Ci., commiserari fortunam Graeciae N., sperans ibi suam fortunam occuli posse N., arte emendaturus fortunam H.

3. pooseb. Fortūna -ae, f Fortúna, Sreča, Usoda, boginja sreče, boginja usode: Bona Fortuna Ci., Fortunae fanum Ci., illa rerum humanarum domina Fortuna Ci., Fortuna, quae regis Antium H., ludus Fortunae H. ali Fortunae pila Aur. igra, igrače Usode, Fort. Praenestina L., Fors Fortuna, gl. fors; Fortunae Antiatinae Suet. ancijski Fortuni, vedežujoči sestri, ki so ju častili v Anciju; preg.: audentes Fortuna iuvat V.; aliteracija: Fortunae filius H. srečnež.

4. meton. (zunanji) položaj, mesto (ki ga kdo v človeški družbi zavzema), stan, okoliščine, razmere: quorum (servorum) fortuna est infima Ci., in … infimi generis hominum condicione atque fortuna Ci., viri ac mulieres omnis fortunae ac loci Ci. = bogatega in ubogega, plemenitega in neplemenitega stanu, cuius ordinis, cuius generis, cuius denique fortunae? Ci. zunanjih razmer, bogat ali ubog? quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N. v kakšne razmere, in maxima fortuna (najvišjem stanu) minima licentia est S., gradūs dignitatis fortunaeque L., patre libertino humili fortunā ortus L., magna f. L. visok stan, oneratus fortunae apparatibus suae L. svojega (plemiškega, knežjega) stanu (dostojanstva), intra fortunam debet quisque manere suam O., homines eiusdem fortunae Ps.-Q., similitudo fortunae, ceteri fortunae paratūs T.; occ.
a) kar je komu po žrebu pripadlo, (del)ež: cui triplicis cessit fortuna novissima regni O.
b) imetje, imovina, premoženje, blagó; večinoma v pl.: fortunas aratorum vendidisti Ci., fortunas patrias recuperare Ci. dediščino, pecuniā fortunisque nostris contentus sit Ci., alicui bona fortunasque adimere Ci., fortunas amittere Ci., (Hannibal) simulans se suas fortunas illorum fidei credere N., fortunae exercitūs C. ali militum L., omnibus fortunis sociorum consumptis C., fortunis omnibus adesis T., fortunarum pericula Q.; redko v sg.: Vell., cum gratiā fortunāque crevisset N., quo mihi fortunam, si non conceditur uti? H., castra plena omnis fortunae publicae privataeque L., superior fuit ordine (po stanu) inferior fortunā L., fortuna, qua uterque abundabat Q., pro fortuna quisque apparatis epulis excipit hospitem T.

Gebot, das, (-/e/s, -e) zapoved (die Gebote Gottes božje zapovedi, die 10 Gebote 10 zapovedi, oberstes Gebot najvišja zapoved); (Forderung) zahteva, ein Gebot der Stunde zahteva trenutka; (Befehl) ukaz; bei Käufen: ponudba, Recht ponudek; zu Gebote stehen/stellen biti/dati na razpolago

Hersilia -ae, f Hersílija, Romulova soproga, ena izmed ugrabljenih Sabink; po njeni smrti so jo pod imenom Hora Quirini po božje častili: L., O.

Hülsstrauch, der, Pflanzenkunde Gemeiner Hülsstrauch bodika, božje drevce

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

ilumination [-sjɔ̃] féminin (slavnostna) razsvetljava, razsvetlitev (spomenikov), iluminacija; figuré luč

ilumination de plafond stropna razsvetljava
ilumination divine božje navdahnjenje
ilumination aux lampions, d'un monument iluminacija z lampijončki, spomenika

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen