Franja

pravi|ti se (- se) heißen (dober večer se pravi po francosko bon soir Guten Abend heißt auf französisch bon soir; ve, kaj se pravi nositi odgovornost er weiß, was es heißt Verantwortung zu tragen)
to se pravi das heißt, (bolje rečeno) will heißen, (torej) also
hiši se je pravilo … das Haus hieß …

préj sooner, earlier; before, beforehand, previously; formerly, prior to; rather

préj ali slej sooner or later, some time or other
malo préj a while ago
čim préj tem bolje the sooner the better
čim préj as soon as possible, at your earliest convenience
préj kot ne as likely as not
vse préj kot anything but
dan préj the day before, on the preceding day
préj navedeni aforementioned, aforesaid
X.Y., préj Z.U. X.Y., formerly Z.U.
préj sovražnik kot prijatelj rather an enemy than a friend
toliko préj all the sooner
on je vse préj kot bogat he is anything but rich
moj položaj je vse préj kot siguren my position is anything but a safe one
préj kot odideš before your departure
ne da bi nas préj obvestil(i) without giving us any previous notice
nismo pisali préj, ker nismo vedeli vašega naslova we did not write before, not knowing your address
jaz bi préj (= rajši) (šel) kot... I would rather (ali I would sooner, I prefer to) (go) than...

préj avant, auparavant, plus tôt; précédemment, antérieurement

prej ko avant que
prej ko mogoče le plus tôt possible
prej ko slej tôt ou tard
čim prej au (ali le) plus tôt
čim prej, tem bolje le plus tôt sera le mieux
en dan prej un jour plus tôt
malo prej un peu plus tôt
mesec dni prej un mois auparavant
ne prej kot ob treh pas avant trois heures, pas plus tôt qu'à trois heures
vse prej kot à beaucoup près
toliko prej à plus forte raison
to delo je prej izšlo kot ono cet ouvrage est antérieur à l'autre

préj

A) adv.

1. (v krajšem času, hitreje) prima:
priti prej na delo venire prima al lavoro
čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
čim prej quanto prima
knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
malo prej poc'anzi

2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
dan prej il giorno prima
moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
prej imenovani il sopraddetto
prej navedeni il sopraindicato
prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

B) préj ko konj.

1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga

premisli|ti (-m) premišljati (etwas) durchdenken, überdenken, nachdenken über, sich (etwas) durch den Kopf gehen lassen; vnaprej: vorbedenken
natančno premisliti seinen Verstand zusammennehmen
bolje je prej premisliti Vorsicht ist besser als Nachsicht
premisli! denk mal nach!
če natančno premislimo bei Tage besehen

preprečeváti (-újem) | prepréčiti (-im) imperf., perf. impedire; ostacolare; ovviare, precludere, prevenire, scongiurare, sventare, vanificare:
preprečiti nesrečo impedire, scongiurare un pericolo
bolje je preprečevati kakor zdraviti meglio prevenire che curare
preprečevati razvoj ostacolare lo sviluppo
preprečevati širjenje novih idej precludere la diffusione di nuove idee
preprečiti uresničitev načrta vanificare la realizzazione del piano
preprečiti pobeg sventare la fuga

prepréčiti to prevent (from); to hinder, to obviate (something); to obstruct, to bar; to thwart; to frustrate, to foil, to baffle

prepréčiti delo (v parlamentu) to obstruct
prepréčiti nesrečo to prevent an accident
prepréčiti naklepe komu to baffle someone's designs
preprečili so mi načrte, naklepe I was thwarted in my plans, designs
prepréčiti načrte sovražniku to thwart the enemy's plans
bolje je prepréčiti kot lečiti prevention is better than cure, a stitch in time saves nine

prepréčiti empêcher, prévenir, mettre obstacle (ali un empêchement) à, entraver, déjouer, faire échouer, contrecarrer, parer, déconcerter, juguler, confondre , (namero, načrt) troubler

preprečiti atentat déjouer un attentat
preprečiti dovoz živeža (vojaško) couper les vivres
preprečiti nevarnost parer à un danger
preprečiti nesrečo prévenir un accident
bolje je (bolezen) preprečiti kot zdraviti mieux vaut prévenir que guérir

prepréčiti prevenir; impedir ; (nevarnost, škodo tudi) precaver; preservar de

preprečiti nevarnost prevenir un peligro
bolje je preprečiti kot lečiti más vale prevenir que curar

prevèč (par) trop, surabondamment

preveč jih je ils sont trop (nombreux)
preveč ogrevan lokal, vagon local moški spol, wagon moški spol surchauffé
preveč ogrevati, razgreti, segreti, zakuriti surchauffer
preveč prehranjevati suralimenter
preveč vode trop d'eau
preveč vsega ni zdravo l'excès moški spol en tout est un défaut
preveč zahtevati od koga demander trop à quelqu'un
bolje preveč kot premalo (pregovor) abondance de biens ne nuit pas
kar je preveč, je preveč trop est trop
ne preveč dobro tout doucement
to pa je že preveč! c'est trop fort!, c'en est trop!

preventiva je boljša kot kurativa frazem
(pregovor) ▸ jobb a bajt megelőzni, mint kezelni
Ministrstvo se je odločilo alkoholizem zatreti že v kali in se ravna po preverjenem načelu, da je boljša preventiva kot kurativa. ▸ Az alkoholizmust már csírájában el akarja fojtani a minisztérium, és a „jobb a bajt megelőzni, mint kezelni‟ bevált elvét alkalmazza.
Sopomenke: bolje preventiva kot kurativa, bolje je preprečiti kot zdraviti

pridobiva|ti (-m) pridobiti ➞ → pridobiti

1. (postajati boljši, bolje izgledati ipd.) gewinnen (z durch)

2. na ugledu ipd.: gewinnen an

3.
pridobivati hitrost (an) Geschwindigkeit gewinnen
pridobivati na višini an Höhe gewinnen

4. nove člane: gewinnen, anwerben; umetniškega vodjo ipd.: verpflichten

5. tehnika gewinnen, erzeugen, produzieren, metalurško: verhütten, aufbereiten; kemija darstellen; rudarstvo fördern, abbauen, gewinnen
tehnika pridobivati slad malzen

razpoložen [ê] (-a, -o)

1. v razpoloženju: gestimmt (slavnostno/sentimentalno festlich/sentimental, za proslavljanje zum Feiern), in der Stimmung (za für)

2. dobre/slabe ipd. volje: gelaunt (veselo froh, bolje besser, dobro/slabo gut/schlecht); (dobro razpoložen) [gutgelaunt] gut gelaunt
slabo razpoložen [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt
biti dobro razpoložen gute Laune haben, bei Laune sein

3. čuteč: gesinnt, eingestellt
biti prijateljsko/sovražno … razpoložen do (jemandem/einer Sache) freundlich/ feindlich gesinnt sein, freundlich/feindlich eingestellt sein zu
-freundlich/-feindlich sein (do tujcev ausländerfreundlich/ausländerfeindlich, do otrok kinderfreundlich/kinderfeindlich …)
razpoložen za kupovanje kauflustig

4. (okajen) weinselig

rečèn² dicho

kot rečeno como ya he dicho, como queda dicho
odkrito rečeno dicho con franqueza
bolje rečeno (por) mejor dicho
mimogrede rečeno dicho sea de paso
s tem ni rečeno, da ... eso no quiere decir que...
rečeno, - storjeno dicho y hecho
lahkó rečeno! eso es fácil de decir
laže rečeno kot storjeno es más fácil decirlo que hacerlo
s tem je vse rečeno con eso está dicho todo

rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose

rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it

reflektírati (-am) imperf.

1. (odbijati) riflettere:
reflektirati svetlobo, toploto riflettere la luce, il suono

2. (kazati) riflettere; riecheggiare:
umetnost reflektira družbene in osebne spremembe l'arte riflette i mutamenti sociali e individuali

3. reflektirati na aspirare a, contare su:
reflektirati na bolje plačano delovno mesto aspirare a un posto meglio retribuito

rísati to draw; to sketch; (vzorce, modele) to design

rísati po naravi (po spominu, po modelu, po kopiji) to draw from nature (from memory, from a model, from a copy)
rísati s prosto roko to draw freehand
on bolje riše kot slika he draws better than he paints

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.