Franja

mílosten bienveillant, clément, indulgent; gracieux, plein de grâce; compatissant, miséricordieux

milosten strel, udarec coup moški spol de grâce
Bog nam bodi milosten! que Dieu ait pitié de nous!
milostno avec bienveillance (ali clémence, indulgence, bonté)

mílosten graciable ; (usmiljen) misericordioso, compasivo ; (kazen) lleve ; (zviška gledajoč, pokroviteljski) condescendiente ; (dobrohoten) benévolo

milosten udarec golpe m de gracia
bog nam bodi milosten! ¡Dios se apiade de nos!; ¡Dios nos tenga de su mano!

milost(lj)ív merciful; gracious

milost(lj)íva gospa! Madam!
milost(lj)ív gospod! (Honoured) Sir!
bog nam bodi milost(lj)ív! God have mercy on us!, God be merciful to us!

mir³ moški spol (-u …)

1. (pokoj, tihota) die Ruhe
večni mir die ewige Ruhe
mir pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
mir narave (mirna tihota) der Friede der Natur

2. (tišina) die Ruhe
dati mir (biti tiho) Ruhe geben/halten
mir, prosim! Ruhe, bitte!
mir! Ruhe!/ still!

3. (počitek, nevznemirjanje) die Ruhe (malce miru kurze Ruhe)
dati mir komu: (jemandem) Ruhe geben/(jemanden) im Frieden lassen
ne dati miru komu: (jemandem) keine Ruhe lassen
zadeva: (jemanden) nicht ruhen lassen
dajte mi mir ich möchte meine Ruhe haben
ne imeti miru pred keine Ruhe haben vor
najti (svoj) mir zur Ruhe kommen
pustiti na miru in Ruhe lassen
biti pri miru ruhig sein, stillstehen, stillhalten
pustiti kaj pri miru etwas in Ruhe lassen, die Finger von etwas lassen
figurativno zaradi ljubega miru um des lieben Friedens willen

4.
(dušni) mir (ravnotežje) die Ruhe (stoični stoische, neomajni unerschütterliche, poosebljeni die Ruhe selbst), -ruhe
(neomajen Bierruhe), die Gelassenheit; die [Gefaßtheit] Gefasstheit, die Fassung; (flegmatičnost) die Geruhsamkeit
dušni mir die Seelenruhe, der Seelenfriede
biti poosebljen mir die Ruhe selbst sein, die Ruhe weghaben
brez miru ruhelos

5.
(potrebni) mir za kaj: die Muße
manjka mi časa in miru za X es fehlt mir Zeit und Muße für X

6.
mir srca Frieden des Herzens

7.
religija Knez miru der Friedensfürst
mir z vami! Friede sei mit euch!
naj počiva v miru! ruhe in Frieden!
Počivaj v miru Ruhe sanft!
Bog mu daj večni mir Gott hab ihn selig

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

mój mi (pl mis) ; (poudarjeno) (el) mío

moji (člani moje družine) los míos
moji starši mis padres
moj bog! ¡Dios mío!
moje in tvoje lo mío y lo tuyo
on je moj zelo dober prijatelj (él) es muy amigo mío
po mojem (mnenju) en mi opinión

molíti (-ím) imperf.

1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove

morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

nebésa (raj) heaven, paradise

deveta nebésa (figurativno) the Heaven of heavens
kakor v nebésih, tako na zemlji on earth as it is in heaven
(pri omenjanju pokojnega) Bog mu daj sveta nebés! may God rest his soul!
priti v nebésa to join the angels
v sedmih nebésih in the seventh heaven
sveta nebés! good heavens!, by heaven!
hvaliti koga do nebés to praise someone to the skies

nebésa (-bés) n pl.

1. rel. paradiso, cielo:
iti v nebesa andare, salire in cielo
prositi nebesa milosti chiedere a Dio una grazia

2. pren. paradiso; olimpo; stelle

3. pren. (nebo) cielo

4. do nebes (v adv. rabi za pojav, ki je v zelo visoki stopnji) al cielo:
hvaliti, povzdigniti koga do nebes portare, levare uno alle stelle

5. sveta nebesa (v medmetni rabi) santo cielo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v devetih, v malih nebesih essere al settimo cielo, toccare il cielo col dito
goditi se kot v nebesih vivere come un papa
to je gotovo, kakor je bog v nebesih vero com'è vero Iddio

nebéški (-a -o) adj.

1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale

3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento

4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna

Neptun samostalnik
1. v astronomiji (planet) ▸ Neptunusz [bolygó]

2. v mitologiji (rimski bog) ▸ Neptunus [római istenség]

nôrec (-rca) m

1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento

obrača|ti (-m) obrniti

1. (vrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich), oči: verdrehen

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden
obračati hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern

4. pri pečenju: wenden, wälzen

5. seno: zetten, wenden

6.
obračati pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen

7. denar: wirtschaften mit
|
figurativno obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen (komu jemandem)
figurativno obračati plašč po vetru den Mantel nach dem Wind drehen, sein Mäntelchen in den Wind hängen, ein Gesinnungakrobat sein
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!