float1 [flout]
1. neprehodni glagol
plavati, pluti; lebdeti, viseti v zraku; krožiti (govorice)
trgovina biti v obtoku; sprehajati se, bloditi
2. prehodni glagol
sploviti, sprožiti, pognati; začeti, osnovati; dvigati; poplaviti
to float off odplaviti
to float a loan razpisati posojilo
to float with cement zaliti s cementom
Zadetki iskanja
- flōreō -ēre -uī (—) (flōs)
1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.
2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.
3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,
1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.
2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.
Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?). - fluctuar (pres: -úo) valovati; omahovati, biti neodločen; biti v nevarnosti
- foisonner [-zɔne] verbe intransitif hitro se množiti; mrgoleti; naraščati, bujno rasti, razvijati se; figuré biti v izobilju na voljo
- follow up prehodni glagol
do kraja zasledovati
šport biti v bližini igralca, da mu lahko pomaga - fonctionner [-ne] verbe intransitif delovati, funkcionirati, biti v teku ali delovanju (obratovanju)
- frommen biti v prid (čemu)
- frondírati fròndīrām frondirati, biti v opoziciji, izražati nezadovoljstvo, predvsem iz osebnih razlogov
- gegeneinanderstehen*, gegeneinander stehen* stati si sovražno nasproti; Aussagen: biti v nasprotju
- gongolare v. intr. (pres. gongolo) veseliti se, uživati, biti v devetih nebesih:
gongolare di gioia biti v devetih nebesih od veselja - gozbòvati gòzbujēm
1. gostovati: tu se jelo, pilo i častilo, gozbovalo već do neko doba
2. biti v gosteh - graecissō -āre (gr. γραικίζω)
1. „dišati po Grčiji“, zložen (napisan) biti v grškem slogu (načinu), „grkovati“: PL.
2. grško govoriti: si quid adhuc a matre graecissat AP. če po svoji materi še kaj govori grško. - guidare
A) v. tr. (pres. guido)
1. voditi:
guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov
2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi
3. voditi, upravljati, voziti:
guidare i cavalli voditi konje
ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)
4. pren. voditi, usmerjati:
guidare un popolo voditi ljudstvo
guidare una spedizione voditi odpravo
B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji - guiller [gije] verbe intransitif biti v vrhnjem vrenju (pivo)
- herd2 [hə:d]
1. neprehodni glagol
biti v čredi; živeti, stanovati (together skupaj)
družiti se (with s, z)
2. prehodni glagol
združiti; pasti čredo - hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)
I.
1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.
2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.
— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.
— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne. - idle2 [áidl]
1. neprehodni glagol
lenariti, ne delati
tehnično biti v praznem teku (stroj)
2. prehodni glagol
zapravljati čas (away)
izgubljati (ure, čas); pustiti stroj v praznem teku - ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest - imperversare v. intr. (pres. impervērso)
1. spraviti se (na), nasilno ravnati:
imperversare contro qcn. spraviti se na koga
2. divjati, besneti:
imperversava la tempesta divjal je vihar
3. šalj. biti v modi; zagospodariti:
imperversa il rock zagospodarila je rock glasba - indwell [índwél] prehodni glagol & neprehodni glagol
stanovati, stalno biti v čem, imeti v sebi, okupirati (misli)