Franja

in-dulgeō -ēre -dūlsī (poklas.) -ultum (prim. gr. ἐνδελεχής trajen, lat. longus)

I. klas. le intr.

1. postrežljiv, naklonjen, prizanesljiv, popustljiv biti, popustiti (popuščati), spregled(ov)ati, odneha(va)ti, odpustiti (odpuščati), vda(ja)ti se; z dat. personae: Ter., Suet., Cels., Ci. idr., eis indulsit Ci., Caesar Aeduorum civitati praecipue indulserat C., uni huic maxime indulgebat N., militiam detrectantibus ind. Cu., nihil his indulsit ad Antonium violandum N., irae vestrae magis ignoscendum quam indulgendum est L., consules indulgent ardori legionum L., peccatis Ci., amori, precibus Plin. iun., debitori N.; pesn.: indulge ordinibus V. napravi širše vrste; pogosto refl.: Ci., Iuv., Q., indulgebat sibi liberalius N. bil je preveč popustljiv do sebe, ravnal je preveč po svoji volji (glavi), preveč svojeglavo; star. z acc. personae: Afr. fr., sese Ter., se Stat.; pass.: quando animus ... indulgeri potuisset Gell. naslajati se.

2. metaf. čemu vda(ja)ti se, streči, služiti: Plin. iun., Sen. ph., Q., Amm. idr., tantum dolori indulsit, ut ... N. se je tako vdal, da ..., animo (volji) patrioque suoque Delius indulgens O., indulgere novis amicitiis Ci., indulgent vino V., luxuriae ind. Ci., somno T., si aviditate indulgeretur L. ko bi se ji kdo vdajal, Hannibalem non plus quam sextario vini indulsisse Iust. da ni pil več kot ..., lacrimis ind. O., Val. Fl. (raz)jokati se, thalamis Val. Fl., choreis V.; occ. skrbeti za kaj, brigati se za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): iuvat indulgere labori V., indulge hospitio V. opravljaj gostoljubne dolžnosti, valetudini ind. Ci.

— II. poklas. trans. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, da(ja)ti, darovati, žrtvovati: alicui indulgere sanguinem suum L., hoc solatii Cu., largitionem T. (naspr. abnuere), alicui commeatum Plin. iun., essedario rudem Suet. dati mu borilsko palico = odpustiti ga, patientiam flagello Mart. potrpežljivo se dati bičati, condemnationes Lamp. pri obsodbah najti prostor za pomilostitve, poseči tudi po pomilostitvah; pesn. z inf.: Sil., Stat.; pass.: abolitio, quae indulgetur Icti., licentia crudelitati indulta Amm.; refl.: se indulgere alicui prepustiti (izročiti, dati) se komu: se tribuno Iuv., sese videndum alicui Stat. — Od tod pt. pr. indulgēns -entis, adv. indulgenter

I. act.

1. popustljiv, spregledljiv, milostljiv, prizanesljiv, dobrotljiv (naspr. severus): N., Plin., Suet., Sen. ph., Sen. rh., Fl., captivos indulgenter habere L., bestiae multa faciunt indulgenter Ci. drugim v korist, civitas in captivos minime indulgens L., nomen indulgentius maternum Ci., indulgentissime imperator Plin. iun. premilostljivi cesar, ministri irarum indulgentes L. uslužni pomagači njih ogorčenosti, nimis indulgenter loqui Ci. ep.; z dat.: peccatis indulgens Ci., spei Cu.; adv. comp. indulgentius: Sen. ph., Val. Max.; superl. indulgentissimē: Sen. ph.

2. vdan: aleae Suet.

— II. pass. srčno ljubljen: indulgentissime adulescens Q.

jêrmen strap; (tanek) thong; (za brušenje britve) strop, razor strap; (gonilni) belt; (pri puški) sling

pretepanje, tepež z jêrmenom the strap, arhaično strap oil; (za čevlje, sandale) sandal
pritrditi z jêrmenom to strap (na to)
tepsti z jêrmenom to strap
bičati z jêrmenom to lash
ošvrkniti z jêrmenom to flick

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

ob-iūrgō (stlat. ob-iūrigō Pl.) (ob in iūrgāre)

1. (o)zmerjati, ošte(va)ti, oponesti (oponašati), (po)očitati; abs.: Ter., Suet. idr., sic obiurgat, quasi aderint Q., nequiquam consule obiurgante L.; z acc. personae: o. M. Caelium Ci., monendi amici saepe sunt et obiurgundi Ci., o. aliquem molli brachio de Pompei familiaritate Ci., ne, in quo te obiurgem, id ipsum videar imitari Ci., cum obiurgerer, quod nimiā laetitiā paene desiperem Ci., venator canem obiurgebat Ph.; z acc. rei: Q., Sen. ph., Suet., verecundiam alicuius Ci. ep.; occ. očitajoče poz(i)vati, spodbuditi (spodbujati), bodriti: quā (sc. epistulā) me obiurgas, ut firmior sim Ci. ep., obiurgans me a peccatis Pl.

2. metaf. grdo jo zagosti, naplesti (napletati) komu, kaznovati koga
a) telesno = biti, tolči, tepsti (pretepati), udariti (udarjati), čêsniti (česníti), krêsniti (krésniti): aliquem verberibus Sen. ph. ali flagris Suet. bičati, aliquem colaphis Petr. klofutati, solea Pers., sinum et latus interim Q.
b) z denarno kaznijo = (o)globiti koga: non committam, ut sestertio (zaradi enega sestercija) centies obiurgatus sim Sen. ph.

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.

2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.

3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.

5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.

6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).

Pranger, der, (-s, -) historische Bedeutung, Geschichte sramotilni steber; an den Pranger stellen bičati; am Pranger stehen biti izpostavljen posmehu

pregréha vice; sin

bičati pregréhe to inveigh against vice
jama, brlog pregréhe a sink of iniquity

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

razvrátnost ➞ razvràt

bičati razvrátnost to inveigh against immorality, to castigate vice

satira f lit. satira, zabavljica, posmehljivka (tudi ekst.):
dare la satira a qcn. ponorčevati se iz koga
fare oggetto di satira, mettere in satira smešiti, bičati

švrka|ti (-m) švrkniti wutschen; (bičati) geißeln

tèpsti tèpēm, oni tèpū, tèpi, tèpao tèpla tèpen
I.
1. tepsti: tepsti koga štapom; djevojke se ne smiju tepsti; tepsti koga šibom šibati; tepsti koga bičem bičati
2. mesti: tepsti vrhnje, pavlaku u stapu mesti smetano v pinji
3. ekspr. čenčati: tepsti koješta
II. tepsti se
1. potepati se, klatiti se: tepsti se po velikim gradovima
2. izgubiti se, pobrati se: tepi se ispod moga krova

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

μαστῑγόω, ion. -έω; μαστίζω, ep. μαστίω (μάστιξ) [med. fut. μαστιγώσομαι] 1. bičam, šibam, ošvrkam, tepem, strahujem, kaznujem, poganjam, dajem bičati. 2. med. bičam si πλευράς.

μετα-μέλω 1. act. samo impers. [μεταμέλει, -μελήσει, -έμελε, -εμέλησε] premislim se, μεταμέλει μοι kesam se česa, žal mi je; tudi z inf., μή in dat. pl.: μετεμέλησέ οἱ τὸν Ἑλλήσποντον μαστιγώσαντι kesal se je, da je dal bičati. – abs. μεταμέλον αὐτοῖς ker jim je bilo žal, ker so obžalovali. 2. pass. μεταμέλομαι [fut. μεταμελήσομαι, aor. μετεμελήθην] premislim se, kesam se, obžalujem, μετεμέλοντο οὐκ ἀναστάντες ker niso vstali, τὸ μεταμελησόμενον kesanje.

полосовать na ozke pasove rezati ali deliti;
п. железо železo valjati na trakove;
п. кнутом bičati (tako, da se poznajo klobase)