Franja

surcharge [süršarž] féminin preobtežitev, preobremenitev; prevelika teža; beseda, napisana nad kako drugo besedo

en surcharge preobtežen; prenatisnjen
surcharge de bagages presežek pri teži prtljage, prevelika teža
surcharge de la voiture preobremenjen avto
prendre des voyageurs en surcharge vzeti (v avtobus ipd.) preveliko število potnikov
la surcharge de ce timbre-poste en modifie la valeur pretisk na tej znamki spreminja njeno vrednost

term¹ [tə:m] samostalnik
termin, strokoven izraz; beseda, izraz
množina izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja
trgovina plačilni rok, čas dospelosti menice
množina določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi
britanska angleščina kvartal, plačilni dan, termin za plačanje
pravno zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema)
britanska angleščina, univerza trimesečje, trimester; semester
matematika člen
logika pojem
medicina, zastarelo menstruacija
zastarelo mejnik, mejni kamen
geografija skrajna, končna črta ali točka

at term ob določenem terminu
for a term of three years za dobo treh let
in plain terms odkrito, naravnost
on strained terms v napetih odnosih
on easy terms v prijateljskih odnosih
on any terms s katerimikoli pogoji
not on any terms pod nobenimi pogoji, za nobeno ceno
in terms of praise s pohvalnimi besedami
term of office čas službovanja
contradiction in terms protislovje
inclusive terms skupaj s postrežbo, z razsvetijavo
reasonable terms pametne, sprejemljive cene
terms of delivery ekonomija dobavni pogoji
short-term transaction kratkoročna transakcija
technical term strokoven izraz
to be on good (bad) terms with s.o. biti s kom v dobrih (slabih) odnosih
to be on (familiar) terms with s.o. biti prijatelj s kom
to be not on terms with ne imeti odnosov z
to be not on speaking terms with s.o. ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s kom
his terms are very high njegove cene so zelo visoke
what are your terms? kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?
to bring s.o. to terms naložiti komu svoje pogoje
to come to terms popustiti, odnehati
to make terms, to come to terms with s.o. pogoditi se, sporazumeti se s kom
to set a term to s.o. staviti komu termin
to speak in flattering terms of laskavo se izražati o

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

tērmine² m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...

univocal [ju:nivóukl]

1. pridevnik
enopomenski; nedvoumen, jasen

2. samostalnik
beseda, ki ima samo en pomen

utterance [ʌ́tərəns] samostalnik

1.
izrekanje, izražanje, izraz, način izražanja, izgovor; beseda, govor (često množina)

the utterances of the speaker govornikove besede
to deprive s.o. of utterance odvzeti komu besedo
to give utterance to one's rage dati izraza svoji jezi

2. poetično
skrajnost, smrt

to fight to the utterance boriti se na življenje in smrt, boriti se do konca

verb [və:b] samostalnik
jezikoslovje glagol
zastarelo beseda

copulative, substantive verb kopula, glagol biti

verbalism [və́:bəlizəm] samostalnik
izraz, beseda; fraza, prazne besede; verbalizem, nagnjenje k ustvarjanju besed; dlakocepstvo

verbe [vɛrb] masculin glagol; beseda

verbe transitif, intransitif (ali: neutre) prehoden, neprehoden glagol
verbe auxiliaire, régulier; irrégulier pomožni, pravilni, nepravilni glagol
verbe pronominal, réfléchi povratni glagol
verbe impersonnel, défectif brezoseben, nepopoln glagol
(religion) le Verbe druga oseba v sv. Trojici
et le Verbe s'est fait chair in beseda je meso postala
avoir le verbe haut glasno govoriti, (figuré) imeti glavno besedo

vērbo m

1. beseda:
verbo a verbo dobesedno
non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati

2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji

3. jezik glagol:
verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol

verbo moški spol beseda, izraz; glagol

verbo (ir)regular (ne)pravilen glagol
verbo reflexivo, verbo pronominal povraten glagol
en un verbo v hipu
echar verbos (fam) preklinjati

verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

2. occ.
a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

5. razna rekla:
a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.

vjȅrica ž (ijek.), vȅrica ž (ek.) beseda, moška beseda

vocable [vóukəbl]

1. samostalnik
beseda, izraz, vokabula (npr. v slovarju)

2. pridevnik
izgovorljiv

vocable [vokabl] masculin

1. beseda

un vocable nouveau nova beseda

2. ime cerkvenega patrona

église féminin sous le vocable de Saint Jean cerkev, ki ima sv. Janeza za patrona
vocable étranger tuja beseda

vocablo moški spol beseda, izraz

juego del vocablo besedna igra
jugar del vocablo delati besedne igre

vocabolo m

1. jezik beseda, izraz, vokabel

2. knjižno (lastno) ime:
il vocabolo di un fiume ime reke

3. srednjeital. zaselek; kraj

vocābulum -ī, n (vocāre)

1. (po)imenovanje, oznaka, označitev, označba, naziv, beseda, termin, starejše nazivalo, oznamenilo: Varr. idr., si res suum nomen et vocabulum proprium non habet Ci., cui (sc. cantui ad tibicinem) nomen neniae, quo vocabulo etiam apud Graecos cantus lugubres nominantur Ci., rebus non commutatis inmutaverunt vocabula Ci., imponens non apta vocabula rebus H., inde homines didicisse vocabula prima Lucr., neque enim alio vocabulo potest exprimi theatris quoque indecora laudatio Plin. iun. z drugo besedo (kot z besedo ululatus).

2. ime, naziv: philosophorum habent disciplinae ex ipsis vocabula Ter., tribuitque vocabula monti O., libertae, cui vocabulum Acte fuit T., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; occ. vzdevek: cui (sc. centurioni) militaribus facetiis vocabulum „cedo alteram“ indiderant T.

3. kot gram. t.t. ime, samostalniška beseda, samostalnik, samostalno ime, substantiv, nomen (poseb. nomen appellativum, naspr. nomen, sc. proprium): Varr. idr., qui vocabulum sive appellationem nomini subiecerunt Q., cogor verbum (glagol) pro vocabulo ponere Sen. ph.

4. metaf. ime = pretveza, izgovor: varia praedandi vocabula T.

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev