Franja

Zadetki iskanja

  • brier [bráiə] samostalnik
    botanika šipek, divja roža; bela resa; pipa iz korenine bele rese

    sweet brier vinski šipek
  • bŕnja ž bela lisa na gobcu
  • bùdīmka ž
    1. sorta jabolka
    2. dial. bela buča
  • bȕgārka ž
    1. žalostinka, žalostna pesem
    2. dial. bela buča
  • caffelatte

    A) m invar. bela kava

    B) agg. invar. svetlo kavne barve:
    vestito caffelatte obleka svetlo kavne barve
  • candidez (množina: -ces) ženski spol belina, bela barva; nedolžnost; odkritost, poštenost; naivnost
  • candor -ōris, m (candēre)

    I.

    1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
    a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
    b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

    2. pren.
    a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
    b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

    — II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

    — III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.
  • cmrȍk m bot. bela jelka, Abies alba
  • cootie [kú:ti] samostalnik
    ameriško, sleng bela uš
  • corneta ženski spol zvit rog, rogelj, parožek; signalni rog; bela havba usmiljenke; eskadron konjenice

    corneta acústica slušalo
    corneta m trobilec na rog
  • crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

    1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

    2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

    3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

    Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.
  • crētula -ae, f (demin. crēta) bela pečatna glina (prst); kot barvilo: Plin.; Grki so jo uporabljali za pečatenje, od tod met. = pečat: signum iste animadvertit in cretula Ci.
  • cvȉjet m, mest. u cvijètu, mn. cvjȅtovi (ijek.), cvêt m, mest. u cvétu, mn. cvȅtovi (ek.)
    1. cvet: muški, ženski cvijet; sumporni, vinski cvijet; bijeli cvijet, beli cvet med. beli tok, levkoreja; ženski (crveni) cvijet menstruacija; u cvijetu mladosti
    2. cvetica: vodeni cvijet zool. navadna enodnevnica; carev cvijet bot. kamilica; božji cvijet bot. pljučnica; nebeski cvijet bot. perunika
    3. bela lisa na glavi živali: cvijet na čelu vola, konja, kobile
    4. lasni vrtinec na temenu
    5. cvijet društva elita; cvijet od brašna najfinejša moka
  • ćéča ž (t. keča) bela albanska kapa
  • ćùlāh -áha m (t. külâh, perz.) kapa iz valjane volne, navadno bela, v albanski ljudski noši
  • Dichternarzisse, die, Pflanzenkunde bela narcisa, beli narcis
  • dischetto m

    1. pomanjš. od ➞ disco majhen disk, ploščica

    2. šport bela točka (za enajsterec)

    3. železn. kretniški signal

    4. inform. disketa
  • dugòrepa ž bela pastirica
  • đóga ž dial. bela kobila
  • đòguša ž bela kobila: kod tolikih atova ostade nam ona matora đoguša