Franja

spampanare

A) v. tr. (pres. spampano)

1. agr. osmukati trtne liste

2. absol. nareč. bahati se, ustiti se

B) ➞ spampanarsi v. rifl. (pres. mi spampano) agr. zgubiti, zgubljati liste (trta, vrtnica)

superbiō -īre -iī (superbus)

1. biti ošaben (prevzeten, ohol, domišljav, objesten, nadut itd.), prevzetovati, prevze(ma)ti se, bahati se, hvaliti se, ponašati se s čim; abs.: Vulg., si habes, quod liqueat, neque respondes, superbis (v novejših izdajah superbe) Ci.; večinoma z abl. causae (zaradi česa oz. s čim): Ph., Plin., Cl. idr., formā, patriis actis, avi nomine O., annua designatione T.; s praep.: adversus dominos, de vita Aug.; s kavzalnim stavkom: superbire miles, quod filius legati … satis ostenderet T.; z inf.: spoliare superbit Oenides Stat. mu iz ošabnosti ne vzame orožja.

2. metaf. (o stvareh)
a) superbiens iactantia Aug. ošabna.
b) (v pozitivnem pomenu) kazati se, bleščati se, blesteti, krasen (imeniten, sijajen, odličen, dičen) biti: quae sub Tyria concha superbit aquā Pr.; z abl.: Cl., hāc (sc. gemmā) certe apud Menandrum et Philemonem fabulae superbiunt Plin.

swagger¹ [swǽgə]

1. samostalnik
bahanje, širokoustenje, šopirjenje, košatenje
vojska swagger-cane
paličica angleških častnikov, ki jo nosijo na sprehodu

2. pridevnik
pogovorno lep, zal; eleganten (obleka); imeniten

swagger cane, swagger stick vojska, ameriško sprehodna paličica angleških častnikov

3. neprehodni glagol
bahati se (about z)
širokoustiti se, šopiriti se, košatiti se
prehodni glagol
z bahanjem (koga) zvabiti (into v kaj)

to swagger s.o. out of his money z bahanjem, širokoustenjem izvabiti denar iz koga

swank¹ [swæŋk]

1. samostalnik
bahanje, šopirjenje, košatenje, blufiranje, bluf; pozornost zbujajoča eleganca

2. pridevnik
sleng eleganten, fin; bahaški, snobski

3. neprehodni glagol
sleng bahati se, šopiriti se, napihovati se, širokoustiti se, blufirati, delati se važnega

swash [swɔš]

1. samostalnik
pljuskanje (valov), pljusk; čofotanje; oplakovanje, klokotanje, plosk po vodi
figurativno bahanje, širokoustenje, rožljanje (z nožem)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pljuskati ob; brizgati, čofotati (po), škropiti; premočiti
figurativno bahati se, širokoustiti se, rožljati (z orožjem)

to swash water in a pail zliti vodo v vedro

swashbuckle [swɔ́šbʌ́kl] neprehodni glagol
bahati se; rožljati

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

taradiddle [tǽrədidl]

1. samostalnik
pogovorno laž, izmišljotina; bahanje, širokoustenje, čenčanje; bahač; čenča

2. neprehodni glagol
bahati se, širokoustiti se
prehodni glagol
nalagáti (koga), natvesti (komu kaj)

targuer, se [targe] ponašati se, bahati se

se targuer de ses richesses, de ses relations postavljati se s svojim bogastvom, s svojimi zvezami

tòrlati -ām bahati se, širokoustiti se

tr̀lačiti -īm ekspr. bahati se, širokoustiti se

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

vanagloriarse bahati se, širokoustiti se

vanagloriarse de su rango mnogo si domišljati na svoj položaj

vantare

A) v. tr. (pres. vanto)

1. hvaliti, poveličevati

2. ponašati se s čim

B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil

vapour ameriško vapor [véipə]

1. samostalnik
para, hlap; izparina; meglica; dim; vlažnost zraka
tehnično plin
figurativno fantom, utvara; muhavost, kaprica; prazno hvalisanje, domišljavost, bahavost, širokoustenje
množina histerija, hipohondrija; melanholija

vapour bath parna kopel
vapour density gostota pare
vapour engine plinski motor
vapour inhaler medicina inhalacijski aparat
vapour pressure, vapour tension pritisk pare
to disappear as vapour izginiti kot kafra

2. neprehodni glagol
izpare(va)ti, oddajati paro, pariti se, (iz)hlapeti
figurativno hvalisati se, bahati se, širokoustiti se

vaunt [vɔ:nt]

1. samostalnik
bahanje, bahaštvo, širokoustenje, postavljanje

2. prehodni glagol
(po)hvaliti; slaviti, poveličevati, povzdigovati, bahati se z
neprehodni glagol
hvalisati se, bahati se, širokoustiti se, postavljati se (of s)
triumfirati (over nad)

to vaunt of one's success bahati se s svojim uspehom

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

zurcir [z/c] (za)krpati; figurativno tesno povezati; figurativno lagati, širokoustiti se, bahati se

бахвалиться bahati se, širokoustiti se

бравировать bahati se, postavljati se, omalovaževati