Franja

Zadetki iskanja

  • dorásti (-rástem) | doráščati (-am) perf., imperf. crescere; maturare; svilupparsi, farsi; uguagliare:
    fant dorašča v moža il ragazzo si sta facendo uomo
    sin je dorastel očeta il figlio è ormai alto quanto il padre
  • dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

    dvigniti denar retirar el dinero
    dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
    dvigniti kvišku levantar en alto
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gorénjski (-a -o) adj. geogr. della Gorenjska, altocarniolano:
    gastr. gorenjski želodec ventresca (alto)carniolana
  • govoríti hablar; decir

    govoriti komu, s kom hablar a alg, con alg
    govoriti o čem hablar de (ali sobre) a/c
    govoriti o politiki hablar de política
    govoriti resnico decir la verdad
    dobro (slabo) govoriti o kom hablar bien (mal) de alg
    glasno (tiho) govoriti hablar alto (bajo)
    javno govoriti hablar en público
    govoriti za koga, v korist koga hablar en favor de alg
    govoriti sam s seboj hablar entre sí; hablar consigo mismo
    govoriti neumnosti decir tonterías
    govoriti tjavdan hablar al aire; hablar por hablar
    govoriti vetru (zaman) hablar en balde
    (znati) govoriti špansko (nemško, francosko) (perfektno) hablar (perfectamente) español (alemán, francés)
    govoriti (po) nemško hablar en alemán
    govoriti je srebro, molčati pa zlato en boca cerrada no entran moscas
    kdor velíko govori, malo (pravega) pove quien mucho habla, mucho yerra
  • gòzd bosque m ; selva f ; monte m

    gozd zastav un bosque de banderas
    visok (nizek) gozd monte m alto (bajo)
    bukov (hrastov) gozd hayal m (robledal m)
    smrekov gozd pinar m; bosque m de abetos
    od samih dreves ne vidi gozda (fig) los árboles le impiden de ver el bosque
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • ignorírati ignorar

    ignorirati koga aparentar no conocer a alg; no hacer caso a alg
    ignorirati kaj pasar por alto a/c, desentenderse de a/c
  • júžen (-žna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na jug) meridionale, del Sud, sud:
    južna Evropa Europa del sud, meridionale
    geogr. južna polobla emosfero meridionale, australe
    alp. južna stena parete sud
    meteor. južni veter scirocco; mezzogiorno
    južno sadje frutti meridionali, tropicali

    2. (nanašajoč se na otoplitev) sciroccale:
    južno vreme tempo sciroccale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    astr. južna točka nadir
    geogr. južna zemljepisna širina latitudine sud
    astr. Južni križ Croce del Sud
    fiz. južni magnetni pol polo magnetico sud
    geogr. južni povratnik tropico del Capricorno
    južni sneg neve umida
    geogr. južni tečajnik circolo polare antartico
    Južna Afrika Sudafrica
    Južna Amerika Sudamerica, America del Sud
    Južna Evropa Europa Meridionale
    Južna Koreja Corea del Sud
    Južna Tirolska Alto Adige, Sud Tirolo
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kakóvosten (-tna -o) adj.

    1. qualitativo, di, della qualità:
    visoka kakovostna raven pouka alto livello della qualità dell'insegnamento

    2. (dober, kvaliteten) buono, di qualità:
    kakovostni proizvodi prodotti di qualità
    lingv. kakovostni pridevnik aggettivo qualitativo
  • kapitán capitán m

    korvetni kapitan capitán de corbeta
    kapitan linijske ladje capitán de navio (ali de alto bordo ali de altura)
  • klêr (-a) m rel. knjiž. clero:
    nižji, visoki kler basso, alto clero
  • kljúč key; glasba clef

    altovski kljúč alto clef
    basovski kljúč bass clef
    violinski kljúč treble clef
    navojni kljúč tehnika spanner; (vitrih) skeleton key; (od vseh sob v določenem poslopju) master key
    kljúč od hišnih vrat, patentni kljúč latchkey; (serpentina, rida) hairpin bend
    pod kljúčem (figurativno) under lock and key
    tat je že pod kljúčem the thief is already under lock and key
    imeti pod kljúčem (zaklenjeno) to have under lock and key
    hraniti pod kljúčem to keep under lock and key
    kljúč problema je v... the key to the question lies in...
    projekt »na kljúč« turnkey project
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • komisár (-ja) m commissario:
    policijski komisar commissario di polizia
    hist. (v nekdanji SZ) ljudski komisar commissario del popolo
    visoki komisar OZN za begunce Alto Commissario dell'ONU per i profughi
  • komisár comisario m

    policijski komisar comisario de policía
    politični komisar comisario m político
    visoki komisar alto comisario m
  • léga1 (-e) f

    1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
    pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
    desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
    hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
    centralna lega trga posizione centrale della piazza
    dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
    geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
    geol. lega sloja giacitura di uno strato
    sončna lega posizione solatia, esposta al sole
    zavetrna lega posizione riparata
    višja lega (posizione) in alto
    lega zgradbe esposizione di un edificio

    2. trave portante, calastra; grad.
    kapna lega trave di banchina
    slemenska lega trave di colmo
    vmesna lega trave del soffitto

    3. muz. posizione, registro:
    nizka, visoka lega registro alto, basso
    altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
    (položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
    prva, sedma lega posizione prima, settima

    4. star. strato

    5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
    fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
    fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
    lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
    strojn. mrtva lega punto morto
    fiz. ravnovesna lega equilibrio
    stabilna lega equilibrio stabile
    navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
    geogr. lega gora orografia
    astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa