atto1 agg. primeren, pripraven, sposoben:
terreno atto alla coltivazione za obdelavo primerno zemljišče
mezzi atti allo scopo sredstva, ki ustrezajo namenu
giovane atto alle armi za vojaško službo sposoben mladenič
Zadetki iskanja
- aufbieten*
1. alle Kräfte, Truppen, die Beteiligten: zbrati; alle Kräfte aufbieten napeti vse sile; alle Mittel aufbieten uporabiti vsa sredstva
2. ein Brautpaar: oklicati
3. einen Preis: izklicati, naznaniti izklicno ceno
4. einen Spieler: izbrati za reprezentanco - Augenblick, der, (-s, -e) trenutek, hip; im Augenblick trenutno; alle Augenblicke kar naprej, kadarkoli; jeden Augenblick vsak trenutek, sedajle; lichter Augenblick svetel trenutek, preblisk
- ausschwärmen Insekten: rojiti; Menschen: vsuti se iz, in alle Richtungen: razkropiti se
- avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro - avvezzare
A) v. tr. (pres. avvezzo) navaditi, priučiti, vzgajati:
avvezzare il corpo alle fatiche navaditi telo na napore
avvezzare male qcn. razvaditi koga
B) ➞ avvezzarsi v. rifl. (pres. mi avvezzo) navaditi se - avvicinare
A) v. tr. (pres. avvicino)
1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom
2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom
B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu - avviso m
1. sporočilo; opozorilo, svarilo:
ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
avviso telefonico telefonski poziv
avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
avviso di reato pravo obdolžitev
2. objava, oglas; razglas:
avviso di concorso objava natečaja
avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko
3. mnenje:
a nostro avviso po našem mnenju
essere d'avviso meniti
4. voj., navt. eskortna ladja - bando m
1. razglas, oznanilo:
bando d'arruolamento naborni razglas
2. obvestilo:
bando d'asta pubblica obvestilo o dražbi
3. izgon, pregnanstvo:
mettere al bando pregnati, izgnati
4.
bando alle chiacchiere, agli scrupoli pren. dovolj čenč!, dovolj pomislekov!
bando ai complimenti pustimo formalnosti - battuta f
1. udarec, udar:
180 battute al minuto 180 udarcev v minuti (pri strojepisju)
2. razmik, presledek, znak
3. lit. iktus (v grški in latinski metriki)
4. gled. replika:
saltare la battuta preskočiti repliko
non perdere una battuta ničesar ne preslišati
avere la battuta pronta pren. biti odrezav
5. glasba takt:
battuta d'arresto pavza; pren. odlašanje, oklevanje
essere alle prime battute pren. biti v prvih vrstah, biti na začetku česa
6. lovstvo pogon; pren. hajka (policije za hudodelci)
7. šport servis - Begriff, der, (-s, -e) pojem (tudi Philosophie), figurativ predstava, sich einen Begriff machen von predstavljati si; einen/keinen Begriff haben von predstavljati/ne predstavljati si; du machst dir keinen Begriff ne moreš si predstavljati; über alle Begriffe izredno; schwer von Begriff počasne pameti; im Begriff stehen/sein etwas zu tun: biti na tem, da ...
- beide oba; dva (ali samo dvojina: beide Männer gingen... moža sta šla...); alle beide obadva
- beieinanderhaben*, beieinander haben* imeti skupaj; du hast wohl nicht alle beieinander nisi pri pravi pameti, nimaš vseh kokoši v kurniku
- Berg, der, (-/e/s, -e) gora, hrib, am Berg v gorah; in die Berge gehen iti v gore; über den Berg sein biti iz najhujšega, biti zunaj nevarnosti; über alle Berge: er ist ... izginil je kot kafra; zu Berge stehen Haare: naježiti se; goldene Berge versprechen obljubljati zvezde z neba
- bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver
nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il? - bōccia f (pl. -ce)
1. steklenica
2. buča (posoda)
3. šport krogla (za balinanje, kegljanje):
giocare alle bocce, fare una partita alle bocce balinati
4. šalj. glava, buča, pisker:
mi duole la boccia boli me buča
5. (zlasti pl.) mehurček (vodni, milni) - bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel - Brücke, die, (-, -n) most (auch beim Turnen), Medizin, Physik mostiček, Chemie vmestek, beim Karrenpflug: streme gredlja, ein Teppich: mala preproga; eine Brücke schlagen über premostiti (kaj); alle Brücken hinter sich abbrennen požgati/porušiti vse mostove za seboj
- caccia1 f (pl. -ce)
1. lov:
caccia al cinghiale lov na merjasca
ha la passione della caccia strasten lovec je
caccia grossa visoki lov
apertura della caccia odprtje lova
riserva di caccia lovišče
battuta di caccia pogon
2. lov (podvodni ipd.):
caccia subacquea podvodni ribolov
3. ulov (ulovljeno, uplenjeno)
4. lov, gonja, zasledovanje:
caccia all'uomo zasledovanje zločincev, ubežnikov
dare la caccia a qcn. zasledovati koga
5. ekst.
caccia alle streghe pren. lov na čarovnice
6. pren. lov:
andare a caccia di onori, di guadagni gnati se za častmi, za zaslužkom - calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)
1. anat. peta:
avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
sedersi sui calcagni čepeti
2. peta (pri nogavici)
3.
fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen