Franja

vacerra -ae, f (prim. skr. vaśaḥ trst, bambus, bruno) v zemljo zabit kol: vacerram et Aelius et alii complures vocari aiunt stipitem Aelius Ap. Fest.; v pl. ograja iz kolov: Col.

2. metaf. kot psovka štor, klada, hlod: vecorde et malefica vacerra L. Andr. ap. Fest.

vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)

1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.

2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.

θρύον, τό [Et. iz τρυhον, idevr. drusom, slov. trst, trstika] ep. sitje, ločje.

καλάμη, ἡ 1. bilka, steblo, trst(ika). 2. bilčni štrcelj, strnišče NT; pren. (pre)ostanek.

κάλαμος, ὁ [Et. iz k'olemo-s, lat. culmus, slama (iz k'olemo-s), slov. slama (rusko solóma), nem. Halm; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT.

κανών¹, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.

трубчатый cevast;
трубчатая кость (anat.) votla kost;
трубчатый стебель trst