nasprotno1 [ó] im Gegenteil, vielmehr, dagegen, hingegen, demgegenüber, indessen, indes
nasprotno pa … wohingegen, demgegenüber
ravno nasprotno (gerade) umgekehrt
res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr
Zadetki iskanja
- naturščik samostalnik
(nešolani igralec) ▸ civil szereplő, amatőr színész, natúr szereplődelati z naturščiki ▸ civil szereplőkkel dolgozikigralec naturščik ▸ amatőr színésznaturščik v filmu ▸ civil szereplő a filmben, amatőr színész a filmbenV nezahtevnih vlogah se naturščiki običajno res najbolje obnesejo, vendar brez profesionalnih igralcev nikakor ne gre. ▸ A mellékszerepekben általában valóban a natúr szereplők teljesítenek a legjobban, de profi színészek nélkül persze nem megy. - ne1 [è] nein; v stavku: nicht; se ne prevaja, če je v stavku še ena nikalnica (nihče ni prišel es ist niemand gekommen; nikoli ne bi rekel ich würde nie sagen)
še ne noch nicht
to pa res ne das aber wirklich nicht
ne daj se! Nicht nachgeben!
Ne parkiraj! Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
Ne prevračaj! Nicht kanten!, Nicht stürzen!
v božjih zapovedih: du sollst nicht … (Ne ubijaj! [Du] du sollst nicht töten!)
| ➞ → niti, ni, nimam, nočem - ne no
ne in še enkrat ne! ¡no y no!
kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
res ne? ¿de verdad que no?
le tega ne! ¡todo menos eso!
ne mnogo no mucho
ne več ya no
ne več in ne manj ni más ni menos
ne več kot nada más que
še ne todavía no
(jaz) tudi ne (yo) tampoco
ne da bi jaz vedel no que yo sepa
ne da bi ... sin que (subj)
ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también) - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - néhati (-am) | nehávati (-am)
A) perf., imperf.
1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire
2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!
B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi - nemogoče! [è,ó]
1. (kaj res?) So was!; Wirklich?; Nicht möglich!
2. (nikakor!) Absolut nicht!; Ausgeschlossen! - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - oranžna samostalnik
(barva) ▸ narancssárga, narancsszín
Takrat sem namreč nosila oranžno in rdečo. ▸ Akkoriban narancssárga és piros ruhát viseltem.
Zelena je res lepa, oranžna pa je super. ▸ A zöld tényleg szép, a narancssárga pedig szuper. - pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro - pápež (-a) m
1. rel. papa, pontefice; santo padre:
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa
če je to res, potem sem jaz papež; naj bom papež, če je to res assolutamente no, nient'affatto
2. ekst. um. papa:
papež simbolizma il papa del simbolismo - pocítrati (-am) perf.
1. prendere, portare via:
pog. naj me vrag pocitra, če ni res mi porti il diavolo se non è vero
2.
pocitrati jo andarsene, battersela, svignarsela - ponôsen proud (na of); (ohol) haughty, lofty, stuckup
biti ponôsen na kaj to pride oneself on something, to be proud of something, to take pride in something
ponôsen na imetje purseproud
na to si lahko ponôsen (figurativno) that's a feather in your cap
na to ti res ni treba biti ponôsen that is nothing to be proud of - potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - predpostáviti (domnevati) to suppose; to presuppose; to presume
predpostavimo, da (bi to bilo res) supposing that (it were true), let us suppose (that to be true) - prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)
A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni
B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero - prepričati se povratni glagol
(preveriti) ▸ meggyőződik, megbizonyosodik, bizonyosságot szerezprepričati se o kakovosti ▸ minőségről meggyőződikprepričati se o pravilnosti ▸ helyességről meggyőződikprepričati se o nujnosti ▸ sürgősségről meggyőződikprepričati se o stanju ▸ helyzetről meggyőződikprepričati se v kvaliteto ▸ minőségről meggyőződikprepričati se v sposobnosti ▸ képességekről meggyőződikprepričati se v kakovost ▸ minőségről meggyőződik, színvonalról meggyőződikprepričati se pred nakupom ▸ vásárlás előtt meggyőződikprepričati se ob obisku ▸ látogatáskor meggyőződikprepričati se ob ogledu ▸ megtekintéskor meggyőződikprepričati se pri nakupu ▸ vásárlás során meggyőződikprepričati se med obiskom ▸ látogatás közben meggyőződikpovsem se prepričati ▸ maradéktalanul meggyőződikosebno se prepričati ▸ személyesen meggyőződiktemeljito se prepričati ▸ alaposan meggyőződikznova se prepričati ▸ ismételten meggyőződikprepričati se na lastne oči ▸ saját szemével meggyőződik, saját szemével megbizonyosodikprepričati se na lastni koži ▸ saját bőrén bizonyosságot szerezprepričati se na lastna ušesa ▸ saját fülével bizonyosságot szerezprepričati se iz prve roke ▸ első kézből meggyőződikKo kupujete dišavna olja, se prepričajte, ali so res primerna za vtiranje in niso namenjena le za odišavljanje prostorov. ▸ Illóolajok vásárlásakor győződjön meg róla, hogy valóban alkalmasak-e bedörzsölésre, vagy csak a helyiségek illatosítására szolgálnak.
Tisti, ki je na položaju, bi se moral povsem prepričati, preden podpiše kakšen dokument. ▸ A felelős helyzetben lévőknek feltétlenül bizonyosságot kell szerezniük, mielőtt bármilyen dokumentumot aláírnak.
Pri nakupu se vedno prepričajte o kakovosti rastline. ▸ Vásárláskor mindig győződjön meg a növény minőségéről. - presenéčati surprendre
ta odgovor me res preseneča cette réponse ne laisse pas de m'étonner - pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rompere, spezzare in due
2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
anat. pretrgati himen lacerare l'imene
3. rompere (abs.):
z njo sem pretrgal con lei ho rotto
B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo