Franja

Zadetki iskanja

  • sinódski synodic, synodical

    sinódski mesec lunar month, synodic month
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
    klinična smrt medicina klinischer Tod
    nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
    naravna smrt natürlicher Tod
    nasilna smrt gewaltsamer Tod
    navidezna smrt Scheintod
    smrt v snegu ein weißer Tod
    smrt v valovih ein Tod in den Wellen
    smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
    smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
    smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
    figurativno socialna smrt sozialer Tod
    figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
    smrt s koso der Sensemann
    figurativno smrt za živce die Nervenmühle
    življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
    smrti des Todes, Todes-
    (100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
    angel smrt der Würgengel
    bližina smrti die Todesnähe
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    dan in ura smrti die Todeszeit
    dan smrti der Sterbetag, Todestag
    datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
    eskadron smrti die Todesschwadron
    kraj smrti der Sterbeort
    leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
    mesec smrti der Sterbemonat
    ki se ne boji smrti todesmutig
    preziranje smrti die Todesverachtung
    prijava smrti die Todesanzeige
    ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
    vzrok smrti die Todesursache
    znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
    umreti junaške smrti den Heldentod sterben
    umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
    za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
    zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
    gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
    do smrti bis zum Tod(e)
    vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
    do smrt se učimo man lernt nie aus
    pretepsti do smrti totprügeln
    kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
    bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
    grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
    na smrt zu Tode, zum Sterben
    misel na smrt der Todesgedanke
    na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
    na smrt črtiti wie die Pest hassen
    na smrt len stinkfaul
    na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
    na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
    na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
    na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
    na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
    na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
    na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
    na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
    na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
    na smrt žalosten todtraurig
    obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
    na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
    pripravljen na smrt todbereit
    o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
    listine o smrti Sterbepapiere množina
    novica o smrti die Todesnachricht
    med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
    od smrti vom Tod
    zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
    po smrti nach dem Tod
    življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
    hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
    s smrtjo mit dem Tod
    boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
    grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
    igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
    končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
    spričo smrti im Angesicht des Todes
    v smrt in den Tod
    iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
    pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
    v primeru smrti im Todesfall
    za primer smrti auf den Todesfall
    zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
    figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
    zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben
  • sónčen de(l) sol; solar

    sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
    sončna kopel baño m de sol
    sončni kralj (hist) el Rey Sol
    sončna krema crema f cutánea para el sol
    sončne celice células f pl solares
    sončni kolobar parhelio m
    sončni dan día m de sol, (astr) día solar
    sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
    sončni obrat solsticio m
    sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
    sončna očala gafas f pl para el sol
    sončna pripeka (žar) ardor m del sol
    sončni mrk eclipse m de sol
    sončni sij sol m, luz f del sol
    sončna stran lado m expuesto al sol
    južna sončna stran lado m del mediodía
    sončna orbita órbita f del sol
    sončna višina altura f del sol
    sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
    soparna sončna vročina bochorno m
    sončni vzhod salida f del sol
    sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
    sončni žarek rayo m solar, rayo de sol
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stríči (ovce) to shear, to fleece; to clip; to crop; (lase) to cut, (na kratko) to shingle

    vsak mesec se dam stríči I have my hair cut (ali I have a haircut) every month
    dati si na kratko stríči lase to have one's hair shingled, to have an Eton crop
    stríči z ušesi to twitch one's ears
    konj striže z ušesi the horse twitches his ears
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
  • svétiti luire, donner de la lumière, être lumineux, éclairer

    svetiti se reluire, briller, resplendir, rayonner
    svetiti komu éclairer quelqu'un
    svetiti na kaj éclairer quelque chose
    mesec sveti il fait clair de lune
    sonce sveti il fait du soleil, il y a du soleil
    ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or
  • tekóč running; flowing; fluent; streaming; current; liquid

    tekóča (rutinska) dela routine work
    tekóče leto current year
    tekóči mesec current month
    tekóča pravda pending suit
    tekóči izdatki current expenses pl, ZDA operating costs pl
    tekóči račun current account
    tekóči posli, tekóče zadeve current business, pending affairs pl
    tekóča številka serial number, consecutive number
    tekóči trak conveyor belt
    tekóča voda running water
    v tekóčem letu during the current year
    biti na tekóčem to be up-to-date
    nisem na tekóčem (pogovorno) I am not in the swim
    biti stalno na tekóčem to be constantly well-informed, to be well up (with things)
    držati koga na tekóčem to keep someone posted (o on), to keep someone up-to-date (with the news)
    ostati na tekóčem to keep up with, to keep oneself well-informed
    tekóče govoriti angleško to speak English fluently
    ne biti več na tekóčem o, gledé to be out of touch, to be out of the swim regarding
  • tekóč (-a -e)

    A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
    tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
    tekoče gorivo carburante fluido
    tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
    tekoča številka numero corrente
    kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
    ekon. tekoče obresti interessi correnti
    tekoče stopnice scala mobile
    tekoče vode acque correnti
    ekon. tekoči izdatki spese correnti
    teh. tekoči kisik ossigeno liquido
    tekoči kristali cristalli liquidi
    tekoči meter metro lineare
    teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
    delo na tekočem traku lavoro a catena
    pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
    tekoče zlato petrolio

    B) tekóče (-ega) n
    biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
    priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

    C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
    takoče govoriti parlare fluentemente
  • tekóč corriente ; fig fluido

    tekoči mesec el mes corriente; el mes en curso
    v enem letu en el año en curso
    tekoči izdatki gastos m pl ordinarios (ali corrientes)
    tekoči račun cuenta f corriente
    tekoča voda agua f corriente
    tekoč slog (stil) estilo m fluido (ali fácil)
    tekoče zadeve los asuntos corrientes
    tekoč trak (montažni) cinta f continua (de montaje)
    na tekočem traku (teh) en serie, fig sin interrupción, incesantemente
    delo pri tekočm traku trabajo en serie
    tekoča številka número m correlativo, número de orden
    tekoče oštevilčiti numerar correlativamente
    tekoče brati leer de corrido (ali con facilidad)
    tekoče govoriti hablar con soltura (ali con facilidad ali corrientemente)
    tekoče pisati escribir con soltura (ali a vuela pluma)
    biti na tekočem estar al corriente, (biti ažuren) estar al día
  • veljáti valoir, être valable, avoir de la valeur ; (stati) coûter ; (zakon) être en vigueur

    veljati za passer pour, s'appliquer à, s'adresser à, concerner quelqu'un
    to velja tebi cela s'adresse à toi (ali te regarde, te concerne)
    ta listek (vozovnica) velja en mesec ce billet est valable un mois
    veljati malo (veliko) valoir peu (beaucoup), avoir peu (beaucoup) de valeur
    njegova beseda veliko velja sa parole fait autorité (ali a de la valeur, a du poids)
    to ne velja! (pri igri) cela ne compte pas!, ce n'est pas de jeu!
    naj velja, kar hoče coûte que coûte, à tout prix, (starinsko) vaille que vaille
    začeti veljati (o zakonu) entrer en vigueur
    velja! d'accord!, c'est convenu!, j'y consens!
  • vsák cada , (splošno) todo, todos

    ob vsaki uri a todas horas, a cualquier hora
    vsak hip en cualquier momento, en todo momento
    vsak hip bo tu llegará de un momento a otro
    vsaka tretja beseda cada tres palabras
    brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
    vsak mesec cada mes, todos los meses
    vsak študent todo estudiante, todos los estudiantes
    vsakemu njegovo a cada cual lo suyo glej tudi vsakdo
    vsak komentar je odveč huelgan los comentarios
  • zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.

    1. cambiare, scambiare:
    zamenjati denar cambiare il denaro
    zamenjati bivališče cambiare residenza
    zamenjati službo cambiare lavoro

    2. cambiare, sostituire:
    trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori

    3. dare il cambio, sostituire:
    čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale

    4. sostituirsi, sottentrare:
    noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare

    5. scambiare:
    zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
    zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni
  • zatemníti (-ím) | zatemnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. oscurare, ottenebrare, offuscare:
    zatemniti dvorano oscurare la sala

    2. pren. offuscare, annebbiare, appannare:
    zatemniti osnovni problem annebbiare, offuscare il problema di fondo

    3. pren. (narediti kaj mrko) oscurare:
    skrbi so mu zatemnile obraz le preoccupazioni gli oscuravano il volto

    4. (zasenčiti) eclissare, superare:
    s svojim sijajem je mesec zasenčil vse zvezde col suo splendore la luna eclissava tutte le stelle

    B) zatemníti se (-ím se) perf. refl.

    1. oscurarsi; annebbiarsi:
    impers. od žalosti se mu je zatemnilo pred očmi dal dolore gli si annebbiò la vista

    2. (postati mrk) oscurarsi (in volto)
  • zavarovaln|i (-a, -o) Versicherungs- (čas/doba die Versicherungszeit, mesec der Versicherungsmonat, pogoj die Versicherungsbedingung, družba die Versicherungsgesellschaft, panoga der Versicherungszweig, pogodba der Versicherungsvertrag, polica die Versicherungspolice, premija die Versicherungsprämie, der Versicherungsbeitrag, vrednost der Versicherungswert, vsota die Versicherungssumme, zadruga die Versicherungsgenossenschaft, leto das Versicherungsjahr, pravo das Versicherungsrecht)
    zavarovalni razred die Beitragsklasse
  • zimsk|i (-a, -o) winterlich, pravi: hochwinterlich; Winter- (čas die Winterzeit, čevelj der Winterschuh, dopust der Winterurlaub, mesec der Wintermonat, mraz die Winterkälte, plašč der Wintermantel, semester das Wintersemester, sončni obrat astronomija die Wintersonnenwende, šport der Wintersport, večer der Winterabend, vozni red der Winterfahrplan, vrt der Wintergarten, vzpon die Winterbesteigung, zrak die Winterluft, guma - za avto der Winterreifen, dlaka živalstvo, zoologija das Winterhaar, das Winterfell, das Winterkleid, hruška agronomija in vrtnarstvo die Winterbirne, moda die Wintermode, obleka das Winterkleid, der Winteranzug, otrplost živalstvo, zoologija die Winterstarre, pokrajina die Winterlandschaft, razprodaja der [Winterschlußverkauf] Winterschlussverkauf, rez/obrezovanje agronomija in vrtnarstvo der Winterschnitt, sezona die Wintersaison, služba der Winterräumdienst, perje živalstvo, zoologija das Winterkleid, mirovanje živalstvo, zoologija die Winterruhe)
  • življenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. das Leben (organsko organisches, pozemsko irdisches, nastajajoče das werdende/keimende, golo das nackte Leben)

    2.
    živalstvo, zoologija kopensko življenje/življenje na kopnem das Landleben
    vodno življenje/življenje v vodi Wasserleben
    zajedavsko življenje Schmarotzerleben, das Schmarotzen

    3. (preživljanje življenja) das Leben, das Dasein, die Existenz (brezdelno/trotovsko Drohnendasein, cigansko Zigeunerleben, človeško Menschenleben, čustveno Gemütsleben, Gefühlsleben, dosedanje, prejšnje Vorleben, društveno Verbandsleben, družinsko Familienleben, duhovno Geistesleben, dvorsko Hofleben, glasbeno Musikleben, intimno Intimleben, klavrno Jammerleben, klubsko Klubleben, koncertno Konzertleben, kopensko Landleben, kulturno Kulturleben, lastno Eigenleben, ljubezensko Liebesleben, ločeno Getrenntleben, Marijino Marienleben, mizerno Elenddasein, nagonsko Triebleben, nočno Nachtleben, nomadsko Nomadenleben, Nomadendasein, Wanderleben, notranje, duševno Innenleben, parazitsko Parasitendasein, pasje Hundeleben, podeželsko Landleben, poklicno Erwerbsleben, poslovno Geschäftsleben, postopaško Gammelleben, pregrešno, razuzdano Lasterleben, Lotterleben, samostansko Klosterleben, samotarsko Eremitendasein, Einsiedlerleben, samsko Junggesellenleben, skupno Beisammenleben, spolno Geschlechtsleben, Sexualleben, šolsko Schulleben, študentsko Studentenleben, taboriščno Lagerleben, udobno Wohlleben, umetniško Künstlerexistenz, Künstlerleben, zasebno Privatleben, zemeljsko Erdenleben, gospodinje Hausfrauendasein, ljudstva Volksleben, skupnosti Gemeinschaftsleben, tjavdan In-den-Tag-hinein-Leben, v spominu Nachleben, v taboru Lagerleben)

    4. (način življenja) die Lebensführung, die Lebensart, der Lebenswandel
    nesolidno življenje ein lockeres Leben
    sladko življenje das süße Leben/ein süßes Leben
    spotikljivo/nemoralno življenje anstößige Lebensart
    vsakdanje življenje tägliches Leben, das Alltagsleben

    5.
    življenje v dvoje die Zweisamkeit

    6.
    religija posmrtno življenje das Leben nach dem Tode, das zukünftige Leben, das Fortleben nach dem Tode
    večno življenje das ewige Leben

    7.
    vse življenje sein ganzes Leben, sein Leben lang, ein Menschenleben lang, zeitlebens, lebenslang

    8.
    figurativno če ti je življenje drago wenn dir das Leben lieb ist
    (njegovo) življenje visi na nitki (sein) Leben hängt an einem seidenen Faden

    9. … življenja Lebens- (dan der Lebenstag, drevo der Lebensbaum, iskrica der Lebensfunke, knjiga das Lebensbuch, kvaliteta die Lebensqualität, leto das Lebensjahr, medalja za rešitev die Lebensrettungsmedaille, mesec der Lebensmonat, način die Lebensweise, die Lebenshaltung, die Lebensart, die Lebensführung, nastanek die Lebensentwicklung, naveličanost die Lebensmüdigkeit, nit der Lebensfaden, odnos do die Lebenseinstellung, podaljšanje/podaljševanje die Lebensverlängerung, področje der Lebensbereich, potek der Lebenslauf, der Lebensgang, poznavalec der Lebenskenner, smisel der Lebenssinn, sredina die Lebensmitte, teden življenja die Lebenswoche, trajanje die Lebenszeit, umetnost die Lebenskunst, ura die Lebensstunde, večer der Lebensabend, zaščita der Lebensschutz)
    jesen življenja der Herbst des Lebens
    luč življenja das Lebenslicht
    oblika življenja biologija die Daseinsform
    pomlad življenja der Frühling/Mai des Lebens, der Lebensfrühling
    pričakovana dolgost življenja die Lebenserwartung
    sladkosti življenja Süßigkeiten des Lebens
    v zenitu življenja im Mittag seines Lebens
    vzponi in padci življenja die Höhen und Tiefen des Lebens
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben

    10. … življenja/do življenja ipd. lebens-, daseins- (naveličan lebensmüde, daseinsmüde, lebensüberdrüssig, ki rešuje življenja lebensrettend, ki se veseli življenja lebensfroh, s pozitivnim odnosom do življenja lebensbejahend, ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich, ki uničuje življenje lebenszerstörend, vreden življenja lebenswert)

    11.
    živalstvo, zoologija prilagojen življenju v … in … heimisch
    (v vodi im Wasser heimisch)

    12.
    drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
    imeti lepo življenje ein schönes Leben haben/leben
    imeti še vse življenje pred seboj sein Leben vor sich haben
    izgubiti življenje ums Leben kommen, zu Tode kommen, umkommen, (pasti) sein Leben lassen
    vzeti si življenje (narediti samomor) sich das Leben nehmen
    preživljati svoje življenje seine Tage verbringen, sein Leben verbringen
    tvegati življenje sein Leben wagen
    uživati življenje kein Freund/Kind von Traurigkeit sein
    zastaviti življenje sein Leben einsetzen
    živeti življenje ein Leben leben
    živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
    živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
    žrtvovati življenje sein Leben opfern, sein Leben lassen

    brez življenja leblos, planet: unbelebt

    do življenja aufs Leben
    pozitiven odnos do življenja die Lebensbejahung
    pravica do življenja das Lebensrecht, das Recht aufs Leben
    veselje do življenja die Lebensfreude, Daseinsfreude
    volja do življenja der Lebenswille

    med življenjem in smrtjo zwischen Leben und Tod
    viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben

    na življenje in smrt auf Leben und Tod
    boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
    na življenje in telo napad: (Angriff) pravo auf Leib und Leben
    nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben

    po življenju nach dem Leben
    sla po življenju der Lebenshunger, die Lebensgier
    streči po življenju komu (jemandem) nach dem Leben trachten

    pred življenjem vor dem Leben
    strah pred življenjem die Lebensangst

    pri življenju am Leben
    pustiti pri življenju am Leben lassen

    skozi življenje durch das Leben, durchs Leben
    prebijati se skozi življenje sich durchs Leben schlagen

    v življenje ins Leben
    priklicati v življenje (ustanoviti) ins Leben rufen
    v življenju im Leben
    izkušen v življenju lebenserfahren, weltkundig
    spreten v življenju weltgewandt
    v življenju že tako nanese wie das Leben so spielt
    z življenjem mit dem Leben
    igra z življenjem ein Spiel mit dem Leben
    plačati z življenjem mit dem Leben bezahlen, mit dem Tode bezahlen

    za življenje fürs Leben
    za vse življenje fürs ganze Leben, auf Lebenszeit
    nesposoben/nezmožen za življenje lebensunfähig, lebensuntüchtig
    nesposobnost/nezmožnost za življenje die Lebensunfähigkeit, Lebensuntüchtigkeit
    nevarnost za življenje die Lebensgefahr
    odločilen za življenje lebensbestimmend
    odškodnina za ločeno življenje die Trennungsentschädigung
    pomoč za življenje die Lebenshilfe
    potrebovati za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
    prositi za življenje um sein Leben bitten
    sposoben za življenje lebensfähig, lebenstüchtig
    sposobnost za življenje die Lebensfähigkeit, Lebenstüchtigkeit
    za vse življenje fürs ganze Leben
    zveza za vse življenje der Lebensbund
    ki ne nudi možnosti za življenje lebensfeindlich

    za življenja zu/bei Lebzeiten
    za njegovega življenja zu seinen Lebzeiten

    zoper življenje in telo pravo gegen Leib und Leben