Franja

stopínja footstep, footprint, footmark; step; (stopnja) degree

hoditi po stopínjah koga to tread in someone's footsteps, (figurativno) to follow someone's example
on gre po mojih stopínjah he is following in my footsteps
sekati stopínje v led to cut steps in the ice
10 stopínj nad (pod) ničlo 10 degrees above (below) zero

strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende

strgalnik moški spol (-a …) der Schabhobel; (skreper) der Reißer, der Schürfkübelwagen
strgalnik za led der Eiskratzer

suh¹ (-a, -o) (nemoker) trocken, zelo: staubtrocken
suh kot poper pulvertrocken, strohtrocken
zračno suh lufttrocken
(brez vode) wasserlos; koža: trocken, usnje: (krhek) brüchig
suh kašelj trockener Husten
suh mraz trockene Kälte
Trocken- (dok das Trockendock, element das Trockenelement, jagodni izbor Trockenbeerenauslese, kvas die Trockenhefe, led das Trockeneis, sneg der Trockenschnee, šampon das Trockenshampoo, masa die Trockensubstanz, die Trockenmasse, para Trockendampf, teža das Trockengewicht, trohnoba die Trockenfäule, čiščenje die Trockenreinigung, perilo/pranje die Trockenwäsche)
hraniti v suhem prostoru vor Nässe schützen

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

tájati (-am)

A) imperf.

1. sciogliere:
sonce taja led il sole scioglie il ghiaccio

2. sgelare:
tajati zamrznjena živila sgelare cibi congelati

B) tájati se (-am se) imperf. refl.

1. sgelarsi, sghiacciarsi, sciogliersi

2. pren. andare in solluchero, essere soddisfatto:
tajati se od blaženosti andare in solluchero, in brodo di giuggiole
pri vinu se je začel tajati dopo un paio di bicchieri di vino si fece loquace, abbordabile

tájati (se) to melt; to thaw

led se taja the ice thaws (oziroma is thawing)

talíti (-ím) imperf.

1. metal. fondere

2. ekst. fondere, sciogliere, liquefare:
sonce tali led il sole scioglie, fonde il ghiaccio

tečájen (-jna -o) adj. dei cardini, a cardini; polare; ekon. dei cambi:
tečajni led ghiacci polari
tečajna lista listino dei cambi

topíti to melt; (mast) to render (fat); to liquefy; to dissolve; to fuse, to found

topíti led to melt (ali to thaw) ice
topíti se to melt, to liquefy, to dissolve
sneg se topi the snow melts (oziroma is melting)
topíti se kot sneg na soncu to melt like snow in the sun
topíti se v solzah to melt into tears
topljeno maslo melted butter
ta hruška se topi v ustih this pear melts in the mouth
sladkor se topi v vodi sugar melts in water
topíti svinec to melt lead

udre|ti se [é→è] (-m se) udirati se

1. streha, led: einbrechen

2. (ugrezniti se) človek, žival, vozilo: einsinken (v sneg im Schnee)
komu se je udrl led/se je udrlo na ledu (jemand) ist auf dem Eis eingebrochen

uméten artificial; (nepravi) false, imitation

uméten diamant imitation diamond
umétne cvetlice artificial flowers pl
umétno gnojilo artificial manure, fertilizer
umétni kamen artificial stone
umétni lasje false hair
umétna mast synthetic fat (ali grease)
umétno maslo margarine, slabšalno ersatz butter
umétna obrt arts and crafts pl, applied (ali useful) art
uméten nakit imitation jewellery
uméten led artificial ice
uméten ognjemet, ogenj fireworks pl
umétna osemenitev artificial insemination
uméten proizvod artificial product
umétna smola synthetic resin, synthetic plastic material, plastic
umétna snov synthetic material, artificial substance, plastics pl
umétna svila artificial silk, rayon
umétno vlakno synthetic (ali man-made) fibre
umétna volna artificial wool; shoddy
uméten ud (proteza) artificial limb
umétno usnje imitation (ali artificial) leather, leatherette, leatheroid
umétni zobje (proteza) false teeth pl

uméten artificial (tudi cvetlica, luč, oko, dihanje) ; (lasje, zobje) postizo ; kem sintético

umetno drsališče pista f de hielo attificial
umetno gnojilo abono m químico
umeten led hielo m artificial
umeten mizar ebanista m
umetni ogenj artificio m de fuego
umetna obrt artes f pl decorativas (ali industriales ali aplicadas)
umetna osemenitev inseminación f artificial
umetna svila (volna) seda f (lana f) artificial
umetno zobovje dentadura f artificial

umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
umetno kovan kunstgeschmiedet

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

v

1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
|
v letih (star) bejahrt, betagt
v sorodu verwandt
mleko v prahu das Milchpulver
sladkor v prahu der Pulverzucker
knjiga v osmerki der Oktavband
oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung

vkováti (vkújem) perf.

1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

2. incatenare, mettere in catene:
vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

3. pren. imprigionare:
zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave

vsékati (-am) | vsekávati (-am) perf., imperf.

1. fare tagli (in), incidere:
vsekati znamenje v les incidere un segno nel legno

2. alp.
vsekati, vsekavati stopnice v led gradinare, scalinare nel ghiaccio

vzdržáti (-ím)

A) perf.

1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica

3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà

zakováti (-újem) perf.

1. inchiodare; inchiavardare; ribadire (il rivetto); incatenare:
zakovati ujetnike v verige incatenare i prigionieri

2. pren. inchiodare:
mraz je zakoval ladjo v led il freddo inchiodò la nave nel ghiaccio

3. pren. battere, picchiare

4. ferrare male (il cavallo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spanec mu je zakoval oči dal sonno gli si chiusero le palpebre
pren. ekon. zakovati cene calmierare i prezzi