Tityos -ī, m (Τιτυός) Títij, velikan, sin Zevsa (Jupitra) in Gaje. Ker je zasledoval Leto (Latono), ga je Zevs (Jupiter) ali (po drugi verziji) Apolon ubil in zaprl v podzemlje, kjer je priklenjen in mu jastrebi kljujejo vedno na novo zaraščajoča se jetra: O., V., H., Pr., Tib., Lucr., Hyg.
tonitruante agg.
1. knjižno grmeč:
Giove tonitruante gromovnik Jupiter
2. šalj. gromek; bobneč
tragoedus -ī, m (tuj. τραγῳδός) igralec v tragedijah (žaloigrah), tragéd (naspr. comoedus): Pl., Ci., H. idr.; poseb. Iuppiter Tragoedus Jupiter Traged, kip Jupitra; ime je dobil po ulici, imenovani vicus Tragoedus, kjer je stal: Q., Suet.
ultore m (f -trice) mitol. knjižno maščevalec:
Giove ultore Jupiter maščevalec
vīminālis -e (vīmen)
1. vitrski, vitrov, šiben, šibov, proten, protov, trsen, trsov: salix Col., Plin., Iuv.
2. kot nom. propr.
a) Viminālis collis Viminalski grič, Vrbov grič, eden izmed sedmerih rimskih gričev med Eskvilinskim gričem (Eskvilinom) in Kvirilskim gričem (Kvirinalom), tako imenovan po obilici vrbovja, ki je raslo na njem: Varr., L., Plin., Front., Fest.; zato se je tudi tam čaščeni Jupiter imenoval Vīminius Vimínij = Vŕbovski: Varr.
b) Vīminālis porta Viminálska vrata (ob Viminalskem griču): Front.
πατήρ, ὁ [Et. idevr. petér-, lat. pater, Ju-piter, nem. Vater (stvn. fater); sor. lat. patruus, očetov brat, nem. Vetter. – Obl. πατρός, πατρί, πατέρα, πάτερ, πατέρες, πατέρων, πατράσι, πατέρας, ep. gen. πατέρος, dat. πατέρι, gen. pl. πατρῶν]. 1. oče, praded, prednik, začetnik rodu. 2. ustanovitelj, stvarnik, začetnik.