Franja

lacūna -ae, f (lacus)

1. luknja, rupa, (nečkasta) kotanja, globel, glob, glob(oč)ina, jama, jarek, draga, grapa, brezno: in pavimento non audeo facere lacunam Varr., quā aratrum vomere lacunam facit, sulcus vocatur Varr., caecas lustravit luce lacunas Ci. (Arat.), lacunarum vestigia Lucr., solent eadem in lacunis nata esse Vitr. v (zemeljskih) usedih, ut (pavimenta) non habeant lacunas Vitr. globeli(c), proni foraminis lacunae Ap., scopulorum lacunae Aus., rare, rege, lacunarum vertigo Amm., lacuna palustribus aquis interfusa Amm. brezno, lacunas facere ad pisces capiendos Vulg. jame.

2. occ.
a) luža, mlaka, močvir(je), barje, muža, tolmun, ribnik, vodnjak: tenebras Orci visat vastasque lacunas Lucr., multosque lacus multasque lacunas (po drugih: lucunas, gl. spodaj na koncu gesla) in gremio gerere Lucr., totae solidam in glaciem vertere lacunae V., cavae tepido sudant humore lacunae V., tenet ima lacunae lenta salix O., voragines lacunaeque Cu., siccare lacunas Stat., siccae palus lacunae Mart.; pesn. v pl. = morske globine, morska žrela, morski požiralniki, morski tolmuni: salsae lacunae Lucr., Neptuniae l. Auctor ap. Corn.
b) globelica, kotanjica na živalskem ali človeškem telesu: sub ea (sc. supercilia equorum) lacunae Varr., sint modici rictus parvaeque utrimque lacunae O., labrum superius sub ipsa medietate narium lacunā quādam levi … signavit dens Lact.

3. metaf. luknja, praznina = pomanjkanje, pomanjkljivost, škoda, izguba: explere duplicem istam lacunam Varr., ut illam lacunam rei familiaris explerent Ci., de Caelio, vide, quaeso, ne qua lacuna in auro sit Ci. ep. da ne bo kake izgube zlata (pri zlatu), minima illa labes et quasi lacuna famae Gell. oni neznatni madež in (ali), če smem tako reči, vrzel v (na) naši časti. — Soobl. lucūna -ae, f (v zelo dobrih rokopisih Lukrecijevih in Vergilijevih pesnitev).

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

lúknja ž (stvnj. lucka)
1. rupa: izvrtati -o
probušiti rupu; luknja v zemljo, v deski, v rokavu; ključavnična luknja
ključanica, rupa na bravi za ključ; mišja luknja
2. jama, jazbina, rupa: lisičja luknja
3. rupa, breša, otvor: luknja v plotu
4. praznina, rupa: luknja v zakonu, v spominu
rupa u pamćenju, črna luknja
crna rupa
5. rupa, jazbina, loš stan: to ni stanovanje, toje luknja
6. zatvor, tamnica, buvara: vtakniti koga v -o
strpati koga u buvaru
7. slobodan čas u inače kontinuiranom rasporedu časova: po drugi uri imam -o

mùtionica ž, mutiònica ž dial.
1. jama, korito za mešanje malte
2. pinja, metilnica

pečína ž
1. stijena, stena, litica: grad vrh -e
2. dijal. spilja, pećina, jama

pèćina ž
1. jama, votlina, pečina: kamena pećina; Postojnska pećina
2. skala, pečina: budi tvrd, postojan kao pećina
3. ekspr. brlog, zatočišče nepridipravov: i taj drugi ugursuz stanuje ovde, ovo je razbojnička pećina

péşteră -i f jama, votlina

pèštera ž (csl.) votlina, jama: monah je u -i skromno živeo mnogo godina; voda stvori velike podzemne prostorije koje zovemo pećinama, pešterama ili spiljama

pit¹ [pit] samostalnik
jama, votlina, špilja, duplina
anatomija votlina (npr. pit of the stomach trebušna votlina)
brezno, prepad (tudi figurativno) (the)
pekel; rudniški rov, jašek, rudnik
medicina brazgotina od koz, kozavost
gledališče, britanska angleščina parter, publika v parterju
ameriško borza za določeno blago (npr. wheat pit borza za pšenico)
arena, bojišče (zlasti za petelinji boj)
šport doskočna jama
narečno grob, jama; prostor, kjer se vozila oskrbujejo z bencinom (pri avtomobilskih dirkah)

refuse pit jama za smeti
figurativno to dig a pit for kopati komu jamo

pozzo m

1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina

2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje

3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo

puits [pɥi] masculin vodnjak; (globoka) luknja, jama; minéralogie, mines jašek; figuré studenec

puits artésien artezijski vodnjak
puits de pétrole petrolejski vrelec
puits perdu vodnjak, ki mu na dnu uhaja voda
puits de science zelo učena oseba
puits perdu, absorbant greznica
puits d'éclatement lijak od granate
puiser, tirer de l'eau au puits črpati, vleči vodo iz vodnjaka
tomber dans le puits (figuré) pasti v pozabo
la vérité est au fond d'un puits (proverbe) resnico je težko odkriti
puits au jour svetlobni jašek

puteus -eī, m (= izkopana jama, zgradba, sor. s putāre obrez(ov)ati, pavīre)

1. jama, jarek: Varr., in solido puteum demittere V. izkopati jamo; occ.
a) rudniška jama, (rudniško) okno, jašek, predih, rov(ica): Plin.
b) zračilni jašek, preduh, oddušnik, zračna odprtina: Vitr.

2. vodnjak, kladez, (na)kapníca, vodnica, (suha) jama (kotanja, rupa): Varr., Plin., Plin. iun., Auct. B. Alx., Ap., G. idr., puteum fodere Pl. ali effodere Col., puteum vitare patentem H., putei iuges Ci. ali perennes H., Ci., V. vrelci, studenci; preg.: aeque est enim ac si in puteum (v vodo = stran) conicias Petr., nunc haec res ad summum puteum geritur Pl. se suče ob robu vodnjaka = je v veliki nevarnosti.

3. podzemeljska ječa, temnica za sužnje: Pl., Col.

Pütt, der, (-s, -e/-s) jama (rudnik)

recess¹ [risés] samostalnik
umik(anje) (vode, ledenika, zemlje); pot nazaj, upadanje, recesija; začasen odmor, prekinitev (dela, zasedanja), kratka ustavitev, pavza (tudi parlament)
parlament & ameriško, univerza počitnice; (skrit) kotiček, skrivališče, zavetišče, zavetje, samoten kraj, samota
množina najbolj skrita notranjost, skriti tajni kotički
figurativno krilo, vdolbina v zidu, niša, alkova, jama, slepo okno

in the recesses of the mountains globoko v gorah
recess of the jury umaknitev, odhod porote (na posvetovanje)
recess of parliament parlamentarne počitnice
recess of the tide upadanje plime
the innermost recesses of my heart moja najbolj skrita čustva

rìvača ž jama, ki jo izkoplje svinja

rȏv rȍva m, mest. u ròvu, mn. ròvovi
1. rov: prokopati rov kroz brdo; krtica ostavlja za sobom rov
2. rov, jarek: vojnici se kriju u rovovima
3. rov, jama: rudari rade u rovu
4. jama: iskopati nekome rov

rȕpa ž
1. luknja: bušiti -u vrtati luknjo; zavući se u -u zavleči se v luknjo; ovo nije stan, ovo je rupa; sakriti se u mišju -u; biti deveta (posljednja, zadnja) rupa na svirali biti peto kolo; sabiti koga u mišju -u ugnati koga v kozji rog; ići mečki na -u podati se v nevarnost
2. jama, brlog

rúpa ž rupa, jama: globoka, suha rupa; kraški svet je poln rup

scrobis -is, m in (redkeje) f (indoev. *sqere-bh-, *sqero-p-, razširjen iz *scer- rezati, ločiti (indoev. baza *(s)kerb(h)- rezati, obdelovati z ostrim orodjem); prim. sl. oškrabati, škrabljati, škrba, škrbina, let. skrabt izvotliti, dolbsti, praskati, strgati [stržem], skrabinât oglodati, skarbs = stvnem. scarp, scarpf = nem. scharf, stvnem. scribi = nem. Scherbe črepinja) jama, luknja: PL. AP. NON., CI. AP. SERV., LUCAN., COL., PLIN. idr., scrobem fodere VARR. FR., egestā scrobibus tellure duabus O., sin ... scrobibus superabit terra repletis V.; v obscenem pomenu = žensko spolovilo, nožnica, vagina, vulva: scrobem virginalem effodientibus ARN.; occ. jama za zakopavanje mrličev = grob: SUET., MART. idr., scrobem effodere T. – Soobl. scrobs, scrobis: PRISC.

spēco m (pl. -chi)

1. knjižno jama, votlina

2. anat. kanal, rov:
speco vertebrale vertebralni rov