Franja

doživ|eti [é] (-im) doživljati erleben (tudi figurativno); (izkusiti) erfahren; neko starost: es bringen auf (doživeti 100 let : es auf 100 Jahre bringen); živčni zlom, poraz, brodolom, izgube: erleiden (einen Nervenzusammenbruch, eine Niederlage, Schiffbruch, Verluste erleiden)
doživeti kolaps medicina kollabieren
doživeti neuspeh Schiffbruch erleiden (z mit), eine Bauchlandung machen
| ➞ → brodolom, ➞ → infarkt, ➞ → nesreča

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

drzn|iti si (-em si)

1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen

2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …

3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!)

duši|ti¹ (-m)

1. kdo koga: abdrosseln, würgen; figurativno niederhalten, knebeln; svobodo: unterdrücken

2. (zmanjševati) abdrosseln; tehnika drosseln, (izolirati) dämmen, zvok: dämpfen; (gasiti) löschen

3.
duši me ich bekomme keine Luft, ich drohe zu ersticken
od vročine: es ist stickig heiß
dušiti koga an Atemnot leiden (duši ga er leidet an Atemnot)

Eriphȳla -ae, f in Eriphȳle -ēs, f (Ἐριφύλη) Erifila, Amfiarajeva žena; za zlato ogrlico, ki ji jo je podaril Polinik, je izdala moža; njen sin Alkmeon jo je pozneje zato ubil: Ci., V., O., Pr., Hyg.; pl.: multae Eriphylae Iuv. Od tod adj. Eriphȳlaeus 3 Erifilin: penates Stat.

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

Evropski ekonomsko-socialni odbor stalna zveza
(organizacijska enota) ▸ Európai Gazdasági és Szociális Bizottság

Evstáhijeva cev anatomija Eustachian tube, syrinx, pl -es, syringes

fókus fizika, optika, geometrija, medicina focus, pl -es, foci

ftíza ftízis medicina phthisis, pl -es; consumption

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Hēsiona -ae, f: Varr., V., Plin., Gell. in Hēsionē -ēs, acc. -ēn, f: O., Hyg., Mart. (Ἡσιόνη) Hezíona, hči trojanskega kralja Laomedonta, Priamova sestra, ki jo je Herkul rešil neke morske pošasti in dal svojemu tovarišu Telamonu za ženo.

Hibernia -ae, f (Ἰέρνη, kelt. Erin) Hibêrnija, danes Irska: C., T., Ap. Od tod adj. Hibernius 3 irski, pri (ob) Irskem: fretum Ap. (?). — Soobl. Iūberna -ae, Iverna -ae: Mel., Iūverna -ae: Iuv., Ïernē -ēs, f: Cl. Jubérna, Ivérna, Juvérna, Ijérna (Jérna).

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

hypnōticus 3 (gr. ὑπνωτικός) uspavajoč, uspavalen: Th. Prisc.; od tod subst. hypnōticē -ēs, f (gr. ὑπνωτική) uspavajoče zelišče: Ap. h.

ïātralīptēs -ae, m (gr. ἰατραλείπτης) mazilni zdravnik = zdravnik, ki zdravi z mazili: Plin. iun.; v kopelih: Petr. — Od tod ïātralīpticē -ēs, f (gr. ἰατραλειπτική sc. τέχνη) umetnost mazilnega zdravnika: Plin.