Franja

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

partiō² -īre -īvī -ītum in partior -īrī -ītus sum (pars)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati) (celoto na dva ali več delov), na dele da(ja)ti, ločiti (ločevati) (naspr. iungere): tu gaudia mecum partisses Luc. ap. Non., testamento patria bona partire Afr. ap. Non., praedam pariter cum illis partiam Pl., sol … oras partit et … dividit orbem Lucr., regnum inter se partivere T., partito exercitu C., L., partitā classe L., tertia post Hyadas cum lux erit orta remotas, carcere partitos Circus habebit equos O., partiri limite campum V., partiri curas cum aliquo V., bona cum eo partitus es Ci.

2. oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razstaviti (razstavljati), (raz)redčiti: nihil de dividendo et partiendo docet Ci., pes … partitur in tria Ci., quae (sc. divisio) in sex partita (sc. est) Varr., genus universum in species certas partietur ac dividet Ci., actio partienda est in gestum atque vocem Ci., in vigenos quinos partiri debuimus, ut fierent eorum sex partes Aug. smo morali deliti s 25.

3. deliti, razdeliti (razdeljevati), podeliti (podeljevati), razda(ja)ti: pensa inter virgines partiens Iust., dulcem in ambos caritatem (ljubkovanje) partiens Ph., consules designati provincias (uradne posle) inter se partiverant S., ministeria ducibus partire L. vloge razdeliti, odkazati, dodeliti, v enakem pomenu tudi: cum partirentur inter se, qui Capitolium, qui rostra, urbis portas occuparent Ci., (sc. animi natura) partita per artus Lucr., praedam in socios partiri V., plures partitis temporibus erant in opere C. v razdeljenih urah = izmenično, v izmenah.

4. udeležiti koga česa, narediti (delati) koga deležnega česa: eandem me in suspicionem sceleris partivit pater Enn. fr.

5. svoj del(ež) česa si prisvojiti (prisvajati), dobi(va)ti, pridobi(va)ti: te portitorem ad partiendas merces missum putares Ci., neque ego hoc partiendae invidiae … causā loquor Ci.

6. poravna(va)ti: vos (sc. ista) inter vos partite Pl. — Od tod adv. pt. pf. partītē po določeni razdelitvi, jasno razdeljeno: p. dicere Ci.

Opomba: Vulg. fut. I partibor: Vulg. — Klas. večinoma dep., act. obl. predklas.; partitus 3 večinoma pass.

pet [é]

1. fünf (ljudi, stvari fünf Leute, Dinge)
… za pet mark bankovec: der Fünfmarkschein, kovanec: das Fünfmarkstück
vsakih pet ur/dni/tednov/mesecev/ let fünfstündlich/fünftäglich/fünfwöchentlich/ fünfmonatlich/fünfjährlich
star/trajajoč pet ur/ dni/tednov/mesecev/let fündstündig/fünftägig/ fünfwochig/fünfmonatig/fünfjährig
s petimi … fünf-
(dejanji fünfaktig, zvezki fünfbändig, kraki fünfarmig, gradbeništvo, arhitektura ladjami fünfschiffig, stranicami fünfseitig, strunami fünfsaitig, zobci fünfzähnig)
razdeliti na pet delov fünfteln
napoved časa: ura je pet es ist fünf Uhr
ob petih um fünf (Uhr)
pet do petih fünf vor fünf

2. šolska ocena - v Sloveniji: vorzüglich, Eins, v Nemčiji: Fünf, ungenügend

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

quī-cumque quae-cumque quod-cumque (iz qui, quae, quod in cum-que (iz cum in que), torej „kdo in kdaj“, odtod)

1. subst. kdor koli (kdorkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsakdo ki, n kar koli (karkoli), kar si bodi (karsibodi), vse, kar: L., S., V., O., H., N., Iust. idr., quicumque equo meruisset Ci., cuicumque nobili (= vsakemu plemiču) debiti honores T.; od tod neutr. quodcumque pogosto = kolikor le: quodcumque est V. ali quodcumque vides Pr.; z gen.: quodcumque est lucri Ph. ves dobiček, quodcumque militum contrahere poteritis Pompeius ap. Ci. ep.; prvotno samostojnost obeh delov tega pron. izpričuje starejša lat.: cum quibus erat cumque Ter., qua re cumque possemus Ci., quae me cumque vocant terrae V.

2. adj. kateri koli (katerikoli), kakršen koli (kakršenkoli): L., S., O., H., Plin., Suet., Val. Fl. idr., quicumque belli eventus fuisset Ci., quaecumque mens illa fuit, Gabinii fuit Ci., quae sanari poterunt, quaecumque ratione sanabo Ci. na vsak možen način, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor; z determinacijo v nadrednem stavku: omnia, quaecumque loquimur Ci., omnia quaecumque agimus L. — Od tod adv. abl. n. sg. quō-cumque kamor koli (kamorkoli), kamor si bodi (kamorsibodi), kamor le: V., Sen. ph. idr., quocumque venerat, ibat Ci., quocumque per undas notus vocabit H.; tudi v tmezi: eam rationem, quo ea me cumque ducet, sequar Ci.

Opomba: Star. nom. pl. quescumque: Ca. fr.

quīncu-plex -plicis (quīnque; prim. du-plex) petkraten, peterostrok, peter(en): Tolosa Aus. iz peterih mestnih delov sestoječa. — Soobl. quīnqui-plex: cera Mart. pisalna deščica, sestavljena iz petih voščenih tablic. — Adv. quīncupliciter (inačica: quintupliciter) petkratno, peter(n)o: Ambr., Aug.

razdeli|ti (-m) deliti

1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln

razdeljen [ê] (-a, -o)

1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt

2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt …

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

scene [si:n] samostalnik
prizor, scena (tudi figurativno)
slika; epizoda; prizorišče, kraj dejanja ali dogodka, nastop; gledališki oder; torišče
množina kulise, dekoracije; slika pokrajine, pokrajina, pejsaž

behind the scenes za kulisami (tudi figurativno)
a scene of destruction slika razdejanja
the scene of the crime (of the disaster) prizorišče zločina (hude nesreče)
change of scene menjava slike
drop scene zavesa, ki se spušča med dejanji
set scene iz več delov sestavljena kulisa
to appear on the scene nastopiti na (gledališkem) odru
to be on the scene figurativno biti na mestu (kjer smo potrebni)
the scene is laid in London prizor se dogaja v Londonu
to make (s.o.) a scene figurativno napraviti (komu) sceno
horrible scenes occurred strahotni prizori so se odigravali
to quit the scene figurativno umreti
to shift the scene premikati kulise

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

seznam moški spol (-a …)

1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten

2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe

3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz

skladišč|e srednji spol (-a …) das Lager (carinsko/izvencarinsko Freilager, odpremno Auslieferungslager, nadomestnih delov Ersatzteillager, pohištva Möbellager, sodov [Faßlager] Fasslager, zbirno Sammellager), stavba: das Lagerhaus, hala: die Lagerhalle, Güterhalle, prostor: der Lagerplatz; (skladiščni prostor) der Lagerraum
pomorstvo tovorno skladišče der Frachtraum
lesno skladišče der Holzlagerplatz, der Holzhof, žaganega/rezanega lesa: Schnittholzplatz

snôpič (bankovcev, pisem) liasse ženski spol ; (zvezek) fascicule moški spol

delov snopih ouvrage moški spol par fascicules

spájanje (-a) n

1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
spajanje vesoljskih ladij docking

2. ekon.
spajanje podjetij fusione di imprese

3. kem.
spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno

4. metal.
spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura

stānnum in (morda pravilneje) stāgnum -ī, n (verjetno gal. beseda) zlitina iz (dveh delov) srebra in (enega dela) svinca: Plin., Suet.; šele od 4. stoletja po Kr. = kositer (= plumbum album ali candidum): Hier., Isid.

systēma -atis, n (tuj. σύστημα) iz več delov sestoječa celota, sestav, sistém (v glasbi): M., Fulg.

športen pridevnik
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportSopomenke: atletski
Povezane iztočnice: športna dvorana, športna vzgoja, športni park, športna medicina, športno ribištvo, športna novinarka

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sport Športni sedeži so odlični in zadnja dva sedeža sta prav tako odmerjena po telesu sopotnikov. ▸ Kiválóak a sportülései és a hátsó két ülés is az utasok mérete szerint készült.
Povezane iztočnice: športni avto, športni avtomobil, športni terenec

3. (o materialu in kroju) ▸ sportSodobna športna oblačila so krojena tako, da se telesu prilegajo in hkrati omogočajo gibanje. ▸ A modern sportruhákban a testhezálló szabás ellenére szabadon lehet mozogni.
Povezane iztočnice: športni copati, športni modrček, športni nedrček

4. (o telesnem videzu) ▸ sportosV kopalkah je tako s ponosom pokazala svojo športno postavo in trebušne mišice. ▸ Fürdőruhában büszkén mutogatta sportos alkatát és hasizmait.
Sopomenke: atletski

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűIgralci so različno spoštovali pravila športnega obnašanja. ▸ A játékosok eltérő módon viszonyultak a sportszerű viselkedés szabályaihoz.
Mladi športniki so nas navdušili z odličnimi igrami, navijači pa z glasnim in športnim navijanjem. ▸ A fiatal sportolók kiváló játékukkal lelkesítettek bennünket, a szurkolók pedig hangos és sportszerű drukkolásukkal.