Franja

istočasno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ egyidejűleg, egyszerre, egy időbenV tritedenski program je istočasno vključenih 20 ljudi, traja pa približno dve uri na dan. ▸ A háromhetes programban egyszerre 20 ember vesz részt, és naponta körülbelül két órát vesz igénybe.Kampanja istočasno poteka na Češkem in na Slovaškem. ▸ A kampány Csehországban és Szlovákiában egy időben zajlik.Odkrila sem več pešpoti, po katerih se lahko lepo in varno sprehajamo in imamo istočasno čudovite razglede. ▸ Több olyan gyalogutat is felfedeztem, ahol szépen és biztonságosan lehet sétálni, és közben gyönyörű kilátás nyílik.
Volitve potekajo istočasno na vseh članicah univerze. ▸ A választások minden tagegyetemen egy időben zajlanak.

2. (uvaja dodatno dejstvo ali nasprotje) ▸ ugyanakkor, közbenŽelel je prijeti žogo, istočasno pa jo brcniti daleč stran. ▸ Szerette volna elkapni a labdát, egyúttal pedig jó messzire elrúgni.
Odločitev je njuna in jo povsem spoštujem, istočasno pa obžalujem, ker se nista odločila drugače. ▸ Kettőjüknek kell erről dönteniük, és teljes mértékben tiszteletben tartom, ugyanakkor viszont sajnálom, hogy nem döntöttek másképp.

ita-que

1. adv. (= et ita) in tako: eodem te rediturum dixeras itaque fecisti Ci., semper sunt sancti habiti i. dicti Ci., cum quaestor fuissem i. ex eā provinciā discessissem, ut … Ci., ita constitui i. feci Ci., loca eos impediebant, itaque ergo paucis effugium patuit Ci., i. postulo, ut fiat Ter., i. faciam, itaque cautum est L.

2. conj. (tako) tedaj, tedaj, torej, izza tega, zato, potemtakem; vezna moč besedice que je polagoma oslabela in tako se čuti nastopni stavek kot samostojen: nemo ausus est eum sepelire, itaque a servis sepultus est Ci. Kadar označuje iz navedenih okoliščin izhajajoče dejstvo se uporablja
a) v povedi neodvisno: itaque, quoniam pro se ipso dicere non posset, verba pro eo fecit frater eius N., i., si quam habeo laudem, quaesita est in foro Ci., partiendum sibi … putavit. Itaque T. Labienum in Treveros cum equitatu mittit C.; odvisno: itaque omnes liberatos discessisse Ci.;
b) v vprašanjih: itaque quis ignorat? Ci., i. num quis in iudicium est vocatus? Ci.;
c) v zahtevnih stavkih: itaque attende, Torquate! Ci., i. a Pompeio exempla sumantur! Ci.; poseb. povzema prekinjeno misel = torej, kakor sem že rekel: itaque ego illum exercitum … magno opere contemno Ci., cum C. Mucius, adulescens nobilis, cui indignum videbatur populum Rom. servientem … nullo bello obsessum esse, liberum … ab isdem Etruscis obsideri, quorum saepe exercitūs fuderit; itaque … eam indignitatem vindicandam ratus … L.

Opomba: Po Prisc. se je ta beseda naglašala kot adv. itá-que, kot conj. ítaque.

izkrivíti (les, železo) combar; deformar

izkriviti dejstvo desfigurar el hecho

izkustven|i (-a, -o) Erfahrungs- (svet die Erfahrungswelt, sodba das Erfahrungsurteil, vrednost der Erfahrungswert, dejstvo die Erfahrungstatsache, pravilo die Erfahrungsregel)
izkustvena veda die Erfahrungswissenschaft
izkustveno potrjen erfahrungsgemäß

izvršèn (-êna -o) adj. attuato, eseguito; compiuto:
postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere uno davanti al fatto compiuto

least² [li:st] prislov (presežnik od little)
najmanj

least of all najmanj
he worked least on je najmanj delal
last not least končno, vendar ne manj važno
this fact is not the least important to dejstvo je precej važno
this fact is not in the least important to dejstvo sploh ni važno

neizpodbíten incontestable; indisputable; unquestionable

to je neizpodbítno dejstvo this is an incontestable fact

neizpodbíten (-tna -o) adj. inoppugnabile, inconfutabile, incontestabile, innegabile; apodittico, inapellabile; lapalissiano, positivo:
jur. neizpodbitna sodba sentenza inappellabile
neizpodbitno dejstvo dato positivo
pren. neizpodbitna resnica dogma, vangelo

nespodbíten incontestable; unquestionable; indisputable

to je nespodbítno dejstvo this is an incontestable fact

notoire [nɔtwar] adjectif občeznan, splošno znan

ce fait est notoire to dejstvo je splošno znano

opozárjati ➞ opozoriti

opozarjam vas na dejstvo, da... I call your attention to the fact that...

orbitās -ātis, f (orbus) osamelost, osirotelost, „brezdetnost“ (= dejstvo, da kdo nima otrok): Pac. ap. Non., Q., Plin. iun. idr., orbitati filiorum tutorem populum Romanum instituere Ci., quasi in orbitatem liberos produxerim Pl., bonum liberi, misera orbitas Ci., ut familiaris paene orbitas ac solitudo frangit animum L., orbitas quoque mea, quod sine liberis sum, spernitur Cu., orbitas omni fugienda nisu Stat.; v pl.: Aug., Hier., orbitates liberum Ci. ali liberorum Arn., in samo orbitates: Ci., Arn., Aug., Lact.; tudi ovdovelost, vdovstvo: exilio addita orbitas Iust.; pren.: orbitas rei publicae virorum talium Ci. da državi manjka takih mož.

2. metaf. oropanost, prikrajšanost za kaj sploh, izguba česa: tecti, luminis Plin., oculi Ap.; ultrices habebis pronubas et orbitatem (slepoto) comitem Ap.

posámičen individuel

posamični pouk enseignement individuel
posamično dejstvo, posamičen primer fait moški spol (ali cas moški spol) isolé
posamične okolnosti les particularités ženski spol množine

positivo

A) agg.

1. pozitiven, sloneč na zakonih:
diritto positivo pozitivno pravo
religioni positive pozitivne religije

2. pritrdilen, potrdilen

3. resničen, sloneč na dejstvih; ekst. neizpodbiten:
dato positivo neizpodbitno dejstvo

4. stvaren, konkreten; ekst. slabš. sebičen, koristoljuben

5. med. pozitiven, potrdilen

6. dober, ugoden

7. mat., fiz. pozitiven

8. foto pozitiven

9. jezik osnovniški, ki se tiče pozitiva

B) m

1. pozitivno, resnično, dejansko obstoječe

2. gotovo:
di positivo z gotovostjo:
lo so di positivo z gotovostjo vem

3. glasba pozitiv

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

post-quam ali (pri Ci. še pogosteje) post-eā-quam, conj. (ixpt.) (zgolj v časovnem pomenu) potem ko, ko, kadar, odkar

1. z ind. pf. pri zaporednosti dejanj, kadar navajamo dejstvo ali izražamo enkratno dejanje; v glavnem stavku stoji pf., historični pr. ali historični inf.: Pl. idr., eo postquam Caesar pervenit, obsides, arma poposcit C., postquam non impetravit, credo, ut in gratiam me cum rediret, libellum mihi dat Ci., posteaquam in Siciliam veni, repente istius amicus factus est Ci.; redkeje stoji v glavnem stavku impf.: posteaquam propius successerunt, transfodiebantur C.

2. z ind. plpf., če je presledek med dejanjema izražen ali si ga lahko mislimo: Cu., Vell. idr., Hannibal anno tertio, postquam domo profugerat, Africam accessit N., Africam, postquam bis consul fuerat, Cottam in iudicium vocabat Ci., Iugurtha, postquam oppidum Capsam … amiserat, ad Bocchum nunitos misit S.

3. z ind. impf. ali s historičnim inf., kadar izražamo stanje ali ponavljajoče se dejanje: Cu. idr., Labienus, postquam fossae vim hostium sustinere non poterant, Caesarem certiorem facit C., Eros, posteaquam e scaenā explodebatur (tj. vsakokrat, kadar je nastopil), confugit in huius domum Ci., Iugurtha, postquam omnis Numidiae potiebatur S. = odkar je imel vso Numidijo v svoji oblasti, at postquam exui aequalitas T.

4. z ind. pr., ki
a) izraža sedanje stanje kot posledico preteklega dejanja: Kom. idr., relegatus mihi videor, postquam in Formiano sum (= p. in Formianum vēni) Ci.
b) stoji kot historični pr. nam. pf.: Pl. idr., Turpilius … postquam sese parum expurgat, condemnatus verberatusque capite poenas solvit S., quem posteaquam videt non adesse, furere coepit Ci.

5. s cj. plpf. (po zgledu veznika cum): postquam filium in cornu scribae humiliorem fortunā suā locum obtinentem conspexisset Val. Max.; klas. le s cj. pr. ali pf. v odvisnem govoru: L., Cu. —

II. (s postranskim vzročnim pomenom) ko = ker: postquam inanis sum Pl., postquam sensit Ter.

Opomba: Pogosto ločeno: postea autem quam, postea vero, quam Ci.

práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica

predpostávljen (-a -o)

A) adj.

1. (pre)supposto, anteposto, preposto, superiore:
delo kontrolira predpostavljeni delavec il lavoro è controllato da un operaio a ciò preposto

2. premesso, presupposto:
to dejstvo je bilo predpostavljeno il fatto era premesso

3. prefissato, prestabilito:
uresničevanje predpostavljenih nalog la realizzazione dei compiti prestabiliti

B) predpostávljeni (-a -o) m, f superiore

prepróst simple; plain

prepróstega rodu of simple birth
prepróst način življenja plain living
to je preprósto dejstvo that is a plain fact
preprósta obleka simple dress
preprósta hrana simple diet
zelo prepróst simple as ABC
preprósta razlaga a simple explanation
preprósto življenje (brez razkošja) simple life
jaz sem prepróst človek I'm a simple fellow, ali pogovorno an ordinary bloke