Franja

bedrock [bédrɔk] samostalnik
trdna podlaga; živa skala

to get down to bedrock priti stvari do dna
trgovina bedrock price najnižja cena

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

bottom¹ [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi

at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice

calice [kalis] masculin čaša, kelih; figuré kelih trpljenja

boire le calice jusqu'à la lie izpiti čašo trpljenja do dna; pogumno prenašati vse tegobe

calice m

1. kupa:
a calice v obliki kupe, zvonast, čašast

2. knjižno kozarec, čaša:
levare i calici nazdraviti
bere il calice fino alla feccia pren. izpiti čašo do dna

3. relig. kelih

4. bot. cvetna čaša

5. anat.
calice renale ledvična čašica

cáliz (množina: -ces) moški spol kelih, čaša; cvetna čaša

cáliz de amargura, cáliz de dolor kelih trpljenja
Padre mío, ¡aparta da mí este cáliz! Oče moj, naj gre ta kelih mimo mene!
apurar el cáliz hasta las heces izprazniti kelih trpljenja do dna

carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)

1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.

2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr.

celinska polica stalna zveza
geologija (območje morskega dna) ▸ kontinentális talapzat
Profesor Bill Budd z avstralskega raziskovalnega inštituta za raziskovanje Antarktike je prepričan, da je za ta pojav kriv učinek tople grede, in celo napoveduje, da bo v naslednjih petsto letih izginil ves led s celinske police. ▸ Bill Budd, az ausztrál Antarktiszi Kutatóintézet professzora meg van győződve arról, hogy az üvegházhatás a felelős a jelenségért, sőt, azt jósolja, hogy a következő 500 évben a kontinentális talapzaton lévő összes jég el fog tűnni.
Sopomenke: kontinentalna polica

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

copa ženski spol kupa; pokal; kelih; čaša, kozarec; štula pri klobukih; drevesna krona; srčna karta

copa plegable papirnati kozarec
apurar la copa de la amargura (hasta las heces) izpiti čašo trpljenja (do dna)
copas pl srce, srčna barva (pri kartah)
as de copas srčni as
echar unas copas nekaj kozarčkov ga zvrniti
irse de copas vetrove spuščati
echar por copas (Meh) pretiravati, širokoustiti se, lagati

corriente ženski spol tok, struja; prepih; potek

corriente de aire prepih
corriente alterna izmenični tok
corriente continua istosmerni tok
corriente del Golfo Zalivski tok
corriente trifásica trofazni tok
consumo de corriente poraba toka
contador de corriente števec toka
cortar la corriente prekiniti (električni) tok
dejarse llevar de la corriente, irse con la corriente s tokom plavati; slepo slediti tujemu mnenju
hay (mucha) corriente (močno) vleče
ir (navegar) contra (la) corriente proti toku plavati; boriti se z velikimi težavami
tomar la corriente desde la fuente iti neki stvari do dna

coupe¹ [kup] féminin pokal, kupa; sport tekmovanje za pokal

coupe à champagne, à fruits kupa za šampanjec, za sadje
coupe challenge (sport) prehodni pokal
la coupe Davis Davisov pokal (tenis)
remise féminin de la coupe au gagnant (sport) izročitev pokala zmagovalcu
boire la coupe jusqu'à la lie (figuré) izpiti kelih do dna
il y a loin de la coupe aux lèvres (figuré) od želje do uresničenja je dolga pot

cuspis -idis, f

1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.

2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.

3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.

čistìna ž
1. jasa, čistina: čistina u šumi
2. odprto polje, neobrasel svet
3. čista resnica: kazati sve po -i
4. čistost: čistina dragih kovina
5. čista, sama pšenica
6. istjerati, izvesti što na -u dognati kaj, priti resnici do dna

dear¹ [diə] pridevnik (dearly prislov)
drag, dragocen; ljubljen; očarljiv, ljubek; visok (cena); spoštovan

Dear Sir spoštovani gospod
there's a dear child bodi priden
to run for dear life na vso moč bežati
to love dearly zelo ljubiti
to hate dearly z dna srca sovražiti
dearest foe najhujši sovražnik

deoksiribonukleinska kislina stalna zveza
biokemija (organska spojina) ▸ deoxiribonukleinsav
Sopomenke: DNA, DNK

dezoksiribonukleinska kislina stalna zveza
biokemija (organska spojina) ▸ dezoxiribonukleinsav
Sopomenke: DNA, DNK

DNK samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNSSopomenke: DNA, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina
Povezane iztočnice: rekombinantna DNK, jedrna DNK, mitohondrijska DNK

2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedka ▸ alapvető jellemző
Prizadevanja za svobodno trgovino so zapisana v DNK Unije. ▸ kontrastivno zanimivo A szabadkereskedelem iránti törekvés az Unió alapvető célkitűzései közt szerepel.
Sopomenke: DNA

DNK samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, biokemija (organska spojina) ▸ DNSSopomenke: DNA, deoksiribonukleinska kislina, dezoksiribonukleinska kislina
Povezane iztočnice: jedrni DNK, mitohondrijski DNK

2. neformalno (glavne značilnosti) približek prevedka ▸ alapvető jellemző
Multikulturnost nam je zapisana v DNK-ju. ▸ A többkultúrájúság alapvető jellemzőnk.
Sopomenke: DNA

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun