Franja

Zadetki iskanja

  • gorjušic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Senf (bela Weißer Senf, njivska Ackersenf)
  • griva samostalnik
    1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bunda
    košata griva ▸ dús sörény
    Značilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.
    levja griva ▸ oroszlánsörény
    Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.
    konjska griva ▸ lósörény
    gosta griva ▸ sűrű sörény
    griva konja ▸ lósörény
    konj z grivo ▸ sörényes ló
    griva in rep ▸ sörény és farok
    bela griva ▸ fehér sörény
    Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
    Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
    Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

    2. (o laseh) ▸ sörény, hajkorona
    skodrana griva ▸ göndör sörény
    griva las ▸ hajsörény, séró
    Namesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.
    levja griva ▸ oroszlánysörény
    Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.
    kodrasta griva ▸ göndör sörény
    razmršena griva ▸ kócos sörény
    Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
    bujna griva ▸ buja sörény
    gosta griva ▸ sűrű sörény
    rdeča griva ▸ vörös sörény, vörös hajkorona

    3. (travnata površina; pobočje) približek prevedkahegyoldal, füves rét
    travnata griva ▸ füves hegyoldal, füves rét
    Hodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
    Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
    Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

    4. (o vodni površini) ▸ tajték
    penasta griva ▸ tajték
    Sprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
    Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
    Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

    5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, taraj
    griva gozda ▸ erdő üstöke
    Ves zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
    V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
    Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
    Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

    6. (goba) ▸ korallgomba
    Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
    Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva
  • hiš|a1 ženski spol (-e …) stavba: das Haus, -haus (družinska Familienhaus, dvodružinska Zweifamilienhaus, enodružinska Einfamilienhaus, individualna Einzelhaus, kamnita Steinhaus, kmečka Bauernhaus, meščanska Bürgerhaus, montažna Fertighaus, podeželska Landhaus, sosednja Nebenhaus, Nachbarhaus, sprednja/ob cesti Vorderhaus, stanovanjska Wohnhaus, z najemnimi stanovanji Mietshaus, večdružinska Mehrfamilienhaus, vogalna Eckhaus, vrstna Reihenhaus, zasebna Privathaus, za goste Gästehaus, za ogled Musterhaus, z vhodi z balkona Laubenganghaus)
    Bela hiša das Weiße Haus
    garažna hiša die Großgarage, nad zemljo: Hochgarage, pod zemljo: Tiefgarage
    parkirna hiša das Parkhaus
    mestna hiša plemiča: das Stadthaus, rotovž: das Rathaus
    hiša Božja das Gotteshaus, Haus Gottes
    figurativno hiša žalosti das Sterbehaus, Trauerhaus
    hiša iz kart das Kartenhaus
    javna hiša das Freudenhaus
    etnološko: moška hiša das Männerhaus
    očetna hiša das Vaterhaus
    rojstna hiša das Geburtshaus
    spominska hiša die Erinnerungsstätte
    … hiš Häuser-
    (blok der Häuserblock), Haus- (gradnja der Hausbau)
    hiša pri hiši Haus an Haus
    od hiše do hiše von Haus zu Haus
    (transport der Haus-zu-Haus-Verkehr)
    v sosednjih hišah stanovati: Haus an Haus
    nagnati koga iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen/weisen
    ne smeti iz hiše Stubenarrest haben
    ne smeti v hišo Hausverbot haben
  • híša maison ženski spol , logis moški spol

    Bela hiša la Maison Blanche
    enodružinska hiša maison particulière (ali individuelle, pour une seule famille, unifamiliale), pavillon moški spol
    javna hiša maison close (ali de tolérance, de prostitution), vulgarno bordel
    kmečka hiša maison paysanne (ali rurale)
    letoviška hiša maison de campagne, résidence ženski spol d'été
    mestna hiša hôtel moški spol de ville, mairie ženski spol
    očetna, domača hiša maison paternelle
    rojstna hiša maison natale
    stanovanjska hiša bâtiment moški spol (ali immeuble) d'habitation
    trgovska hiša maison de commerce, immeuble moški spol commercial, grand magasin
    vogalna hiša maison d'angle
    montažna hiša maison préfabriquée
    iti od hiše do hiše aller de porte en porte, faire du porte à porte
  • híša (-e) f

    1. casa:
    kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
    kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
    pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
    montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
    atrijska hiša casa ad atrio
    večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
    arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
    pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
    mestna hiša municipio, palazzo comunale
    hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
    hiša žalosti casa, dimora del defunto

    2. (družina, rodbina) casa;
    pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
    meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

    3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
    časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
    založniška hiša (casa) editrice
    trgovska hiša impresa, ditta commerciale

    4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

    5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
    pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
    pren. rojstna hiša il tetto natio
    njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
    postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
    trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
    polit. Bela hiša Casa Bianca
    javna hiša casa di tolleranza
    PREGOVORI:
    žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa
  • híša casa f ; edificio m

    Bela hiša Casa Blanca
    dvojna hiša casa doble
    enodružinska hiša casa habitada por una sola familia
    javna hiša casa pública, burdel m
    mestna hiša (magistrat) casa de ayuntamiento, palacio m comunal
    polna hiša (gledališče) llenazo m
    petnadstropna hiša casa de cinco pisos
    rojstna hiša casa natal
    sosedna hiša casa contigua (ali vicina)
    stanovanjska hiša casa de vecindad
    trgovska hiša casa de comercio
    vikendska hiša casa para el fin de semana, casa veraniega
    vrstna hiša casa alineada
    imeti lastno hišo tener casa propia
    iti od hiše do hiše ir de casa en casa
    vsakdo je gospodar v svoji hiši cada cual manda en su casa
    montažna hiša casa prefabricada
  • hoj|a2 [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (bela jelka) die Weiß-Tanne, die Edeltanne
  • homulic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Fetthenne (bela Weiße Fetthenne, Weißer Mauerpfeffer, črnikasta Dunkle Fetthenne, debelolistna/dlakavolistna Buckel-Fetthenne, enoletna Einjährige Fetthenne, kavkaška Kaukasus-Fetthenne, napojna Walzen-Sedum, ostra Scharfe Fetthenne, der Mauerpfeffer, planinska Alpen-Fetthenne, upognjena Felsen-fetthenne, Gelbe Tripmadam, žlezastodlakava Behaarte Fetthenne); zdravilna - ➞ → hermelika; (netresk) die Hauswurz
  • hórda1 (-e) f

    1. pejor. orda

    2. hist. orda primitiva; hist.
    bela, zlata horda Orda bianca, d'oro
  • Indija Koromandija frazem
    (obljubljena dežela) približek prevedkakánaán, eldorádó
    Bela krajina naj bi bila slovenska Indija Koromandija. ▸ Egyesek szerint Bela krajina Szlovénia eldorádója.
    Pravzaprav je Miami Indija Koromandija potrošništva in velikih trgovin. ▸ Valójában Miami a fogyasztói társadalom és a nagy üzletek kánaánja.
    Strokovnjaki so pripravili nekaj nasvetov za varno pot skozi kalorično bogato Indijo Koromandijo prazničnih dni. ▸ A szakértők összeállítottak néhány tippet a biztonságos utazáshoz az ünnepnapok kalóriadús kánaánjában.
  • jadrovnic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Marlin (bela Weißer, progasta Gestreifter, sinja Blauer)
    črna jadrovnica Schwarzer Marlin
  • jágned bot álamo m

    bela, srebrna jagned álamo blanco
    aleja, nasad jagnedi alameda f
  • jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
    jagnje beketa, bleje l'agnello bela
    pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
    pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
    rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
    velikonočno jagnje l'agnello pasquale
  • jelk|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Tanne (bela Weiß-Tanne, dišeča Balsam-Tanne, grška Griechische Tanne, kalifornijska - ➞ → orjaška, kavkaška Nordmanns-Tanne, koloradska Colorado-Tanne, orjaška Riesen-Tanne, skalna Kork-Tanne, srebrna Edel-Tanne, španska Spanische Tanne); božična/novoletna: der Tannenbaum
  • jelka samostalnik
    1. Abies (drevo) ▸ jegenyefenyő
    hlod jelke ▸ jegenyefenyőrönk
    veja jelke ▸ jegenyefenyő ága
    lubje jelke ▸ jegenyefenyő kérge
    Povezane iztočnice: bela jelka, fraserjeva jelka, kavkaška jelka, korejska jelka, navadna jelka, orjaška jelka

    2. (novoletna jelka) ▸ fenyő
    okraševanje jelke ▸ fenyődíszítés
    okrašena jelka ▸ feldíszített fenyő
    pustiti pod jelko ▸ a fenyőfa alá tesz
    Decembra težko pričakujejo, da jim Božiček pod jelko pusti darila. ▸ Decemberben alig várjuk, hogy a Jézuska a fenyőfa alá tegye az ajándékokat.
    Povezane iztočnice: božična jelka, novoletna jelka, umetna jelka
  • jélka botanika sapin moški spol

    bela (srebrna) jelka sapin argenté
    božična (novoletna) jelka sapin (ali arbre moški spol) de Noël (du Nouvel An)
  • jelša [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Erle (bela - ➞ → siva, črna Schwarz-Erle, rdeča Rot-Erle, siva Grau-Erle, zelena Grün-Erle)
  • kamenin|a ženski spol (-e …) das Steinzeug; (bela prst) das Steingut
  • kav|a ženski spol (-e …) der Kaffee (tudi rastlinstvo, botanika); -kaffee (bela Milchkaffee, filtrirana Filterkaffee, instant Instantkaffee, v prahu Pulverkaffee, v zrnu Bohnenkaffee, ledena Eiskaffee, prava Bohnenkaffee, pražena Röstkaffee, sladna Malzkaffee, surova Rohkaffee)
    črna/turška kava der Mokka, türkischer Kaffee
    … kave Kaffee-
    (cena der Kaffeepreis, pridelovanje der Kaffeeanbau, uživanje der [Kaffeegenuß] Kaffeegenuss, vrsta die Kaffeesorte, vonj po kavi der Kaffeeduft; avtomat za kavo der Kaffeeautomat, filter der Kaffeefilter, servis das Kaffeeservice, pražilnik die Kaffeeröstmaschine, skodelica die Kaffeetasse, škatla die Kaffeedose)
    rjav kot kava kaffeebraun
    podoben kavi kaffeeähnlich
    postreči s kavo Kaffee reichen
  • káva café moški spol

    bela kava café au lait
    črna kava café noir (ali nature)
    kava s smetano café crème moški spol
    ekspresna kava café express
    ledena kava café glacé (ali liégeois)
    kava brez kofeina café décaféiné
    mleta (nemleta, pražena, surova) kava café moulu (en grains, torréfié, vert)
    kuhati kavo faire du café
    piti kavo boire du café, prendre du (ali le, son) café
    pražiti kavo griller (ali brûler, torréfier) le café
    povabiti koga na kavo inviter quelqu'un à prendre le café
    mlinček za kavo moulin moški spol à café
    skodelica kave tasse ženski spol de café