Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)
1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).
2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.
3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.
Zadetki iskanja
- Pyrr(h)ō (Pyrrōn: Q. ) -ōnis, m (Πύῤῥων) Píron, grški filozof iz Elide, ustanovitelj t.i. skeptične šole, sodobnik Aleksandra Velikega: Ci. — Od tod subst. Pyrrhōnēī -ōrum, m (Πυῤῥώνειοι) Píronovi nasledniki, pripadniki (pristaši) Píronove (filozofske) šole, pirónovci, pironéjci (= Sceptici): Ci., Sen. ph. = Pyrr(h)ōnīī philosophi: Gell.
- Rōxanē -ēs, f (Ῥωξάνη) Roksána, hči baktrijskega satrapa Oksiarta, soproga Aleksandra Velikega od l. 327; po njegovi smrti je bila na Kasandrovo povelje l. 311 usmrčena skupaj s svojim sinom: Cu., Iust.
- Seleucus -ī, m (Σέλευκος) Selévk
1. s priimkom Nīcātor Nikator (Zmagovalec), vojskovodja Aleksandra Velikega, pozneje namestnik v Babiloniji in Mediji, naposled (od l. 312) kralj v Siriji, umorjen l. 281: PL., IUST., AUS., AMM.
2. strežnik Kvinta Lepte: CI. EP.
3. neki citraš: IUV. - Stasānor -oris, m (Στασάνωρ) Stazánor, vojskovodja Aleksandra Velikega: Cu., Iust.
- Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.
- Thāïs -idis in -idos, acc. -ida, voc. Thāï, f (Θαΐς) Táis, Táida
1. Atenka, ljubica (hetêra), ki je spremljala Aleksandra Velikega na njegovih zmagovitih pohodih po Aziji, pozneje soproga egiptovskega kralja Ptolemaja I.: Cu., O., Pr.
2. ljubimka v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus): Ci., Ter. (z acc. Thaidem in voc. Thais)
3. ljubica pesnika Menandra: Mart., Thais Menandri Varr. fr.
4. vlačuga (hotnica) v Rimu: Mart. - Thēbē -ēs, f (Θήβη) Téba
1. nimfa, ljubica rečnega boga Azopa, po kateri so baje imenovane bojotijske Tebe: O.
2. soproga Aleksandra, tirana v Ferah (Pherae): Ci., Val. Max.
3. mestno ime; gl. Thēbae. - Ulpiānus -ī, m Ulpiján, pravni rimski strokovnjak, prijatelj cesarja Aleksandra Severa: Lamp.
- Xenophantus -ī, m (Ξενόφαντος) Ksenofánt, izvrstni piskač Aleksandra Velikega: Sen. ph.
- Zōpyriōn -ontis, m Zopiriónt, vojskovodja Aleksandra Velikega: Luc. fr., Iust., Cu., Macr.
- ἀργύρ-ασπις, ιδος, ὁ, ἡ s srebrnim ščitom; (izbrane vojaške čete Aleksandra Velikega).
- Βου-κεφάλας, α, ὁ konj Aleksandra Velikega.
- Διο-γένης, ους, ὁ grški modrijan iz Sinope ob času Aleksandra Velikega.
- Φίλ-ιππος, ὁ makedonski kralj (359-336), oče Aleksandra Velikega.