Franja

duumvir, starejše duovir, -virī, m (duo in vir), prvotno le gen. pl. duum virum; pozneje je iz te oblike nastal nom. sg. (singulativ) duumvir in nom. pl. duumviri poleg starejšega duoviri (v najboljših rokopisih II vir, II viri; prim. triumvir) „dvomož“, duumvir, večinoma v pl. duumvirī ali duovirī „dvomoža“, duumvira, duovira, poverjenika za posebne posle.

I. v Rimu

1. duumviri perduellionis preiskovalna sodnika za veleizdajo, v starejšem obdobju za vsak primer posebej izvoljena od kralja ali ljudstva: Ci. (Pro C. Rabirio IV, 12), L. (I, 26, 5; VI, 20, 12).

2. duumviri sacrorum ali sacris faciundis poverjeništvo za varovanje sibilinskih knjig: L. (III, 10, 7; V, 13, 6); pozneje je bilo v tej službi 10 mož: decemviri sacrorum L. (XXII, 10, 9), po Suli pa celo 15: quindecemviri Lact.

3. duumviri aedi faciendae ali locandae ali dedicandae v tributskih komicijah izvoljeni stavbni odbor, ki je skrbel za gradnjo, oddajo gradnje ali posvetitev kakega svetišča: L. (VII, 28, 5; XXII, 33, 8); v sg.: L. (II, 42, 5; XXXV, 41, 8; XL, 34, 5).

4. duumviri navales v tributskih komicijah izvoljena poverjenika za opremo in vodstvo vojnega ladjevja: L. (IX, 30, 4; XL, 18, 8; XLI, 1, 3); v sg.: duumvir navalis L. (XL, 42, 8; XLI, 1, 2) duumvir za opremo vojnega ladjevja.

— II. zunaj Rima: duumviri municipiorum podeželska župana, večinoma za eno leto v rimskih municipijih in naselbinah med starešinstvom (decuriones) izvoljena oblastnika, nadzornika mestne uprave, načelnika starešinstva in vrhovna mestna sodnika: Ci. (De lege agraria II, 34, 93), C. (De bello civ. I, 30, 1).

enfantin, e [ɑ̃fɑ̃tɛ̃, in] adjectif otročji, otroški; otročje lahek

c'est enfantin to zna vsak otrok
classe féminin enfantine razred za otroke v starosti 4-6 let (kjer ni otroškega vrtca)
problème masculin enfantin otročje lahka računska naloga
joie féminin enfantine otroško veselje

enotska kocka stalna zveza
matematika (kocka z enakimi robovi) ▸ egységkocka
Prostornina enotske kocke v tridimenzionalnem prostoru je enaka 1 kubični enoti, njena površina pa je 6 kvadratnih enot. ▸ A háromdimenziós egységkocka térfogata 1 köbegység, a teljes felszíne pedig 6 négyzetegység.

entre med, pod, pri, v

entre dos luces v somraku
entre tú y yo midva (skupaj)
cien hombres, entre marineros y soldados sto mož, deloma mornarji, deloma vojaki
entre día čez dan
entre tanto (= entretanto) medtem
entre tanto que dokler ne
entre lobo y can ne krop ne voda
entre rojo y azul vijoličast
entre difícil y costoso deloma težaven, deloma drag
30 entre 5 a 6 pet v trideset gre šestkrat
tal pensaba yo entre mí tako sem si mislil pri sebi
hablando para entre los dos med nami rečeno
entre que (= mientras) medtem ko

épargne [eparnj] féminin varčevanje; prihranek

épargne de temps, des forces prihranek na času, na močeh
caisse féminin d'épargne hranilnica
dépôt masculin d'épargne hranilna vloga
esprit masculin d'épargne smisel, čut za varčevanje
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
petite épargne majhen prihranek; mali varčevalci
encourager l'épargne vzpodbujati varčevanje
les dépôts à la caisse d'épargne rapportent du 6 pour cent vloge v hranilnici donašajo 6%
retirer de l'argent à la caisse d'épargne dvigniti denar iz hranilnice

Epifanía ženski spol

la Epifanía praznik sv. Treh kraljev (6. januar)

epiphanīa -ōrum, n (gr. τὰ ἐπιφάνεια, sc. ἱερά) razglašenje Gospodovo (= praznik sv. treh kraljev, 6. januar): Hier., Amm., Cod. Th. — Soobl. epiphanīae -ārum, f: Cod. Th., Isid.

extrā (adv. abl. sg. fem. adjektiva exter; prim. ut suprā pro superā, … ita extrā pro exterā Prisc.)

I. adv. na zunanji strani, zunaj, od zunaj, navzven: Cels., Mel., Plin., intus et extra Varr., cum extra et intus hostem haberent C., et in corpore et extra esse quaedam bona Ci., sensibus ea, quae extra sunt, percipimus Ci., nulla pars excedit extra Ci. ne moli navzven, nil extra est in nuce duri H.; v skoraj istem pomenu tudi komp.: exterius sitae (urbes) O., eaque (vasa) intrinsecus et exterius crasse picari iubebat Col.; occ.
a) extra quam razen: Edict. praetor. ap. Ci., Ulp. (Dig.) in extra quam si razen če: extra quam si nolint fame perire Ci., quod negant sapientem suscepturum ullam rei publicae partem, extra quam si eum tempus et necessitas coëgerit Ci., ne navigato citra Calycadnum … , extra quam si qua navis pecuniam … portabit L.; extra quam qui razen tistih (izvzemši tiste), ki: L. (XXVI, 34, 6).
b) extra = poleg tega, vrh tega, zraven tega: ob hoc aliquid mihi extra pro illis debes Sen. ph.

— II. praep. z acc.

1. izven, zunaj, pred: extra portam Pl., Ci., extra Peloponnesum soli absunt a mari Ci., qui tum extra urbem cum praesidio fuit Ci., hi sunt extra provinciam trans Rhodanum primi C., intra extraque munitiones C., Iliacos intra muros peccatur et extra H. (prim.: aut intra muros aut extra Enn.), extra limina Apuliae H., iacet extra sidera tellus V., extra tabulam eminere Cels.; praep. zapostavljena: quo solutius urbem extra lasciviret T.; pren. zunaj česa, pogosto = brez česa: extra noxiam Ter., ali extra noxam Ter., L., extra iocum, extra culpam, extra causam, extra ruinam Ci., extra contentionem certamenque Ci., extra coniurationem hunc esse Ci. = da ni zapleten v zaroto, complures extra coniurationem S. mnogo takih, ki se ne udeležijo zarote, ki ne pripadajo zarotnikom, extra consuetudinem C. proti navadi, extra ordinem Ci. izredno, extra modum Ci. čezmerno, extra numerum modumque H., qui extra periculum sit C. ki ni ogrožen, extra quaestionem contentionis esse Q. nedvomno biti, ipsi ingenium medium, magis extra vitia quam cum virtutibus T. brez napak; occ. pri glag. premikanja (prolept.) čez kaj ven, prek česa ven, iz česa (ven): in medium exeunt extra turbam ordinum Pl., extra munitiones procedere, progredi extra agmen C., egredi extra vallum N., extra moenia egredi, extra vineas egredi S., me extra tecta ferebam V. hitel sem iz hiše (ven), extra munimenta se evolvit Cu.; pren.: certos mihi fines terminosque constituam, extra quos egredi non possim Ci., cavendum … est, ne extra modum sumptu … prodeas Ci. čez mero.

2. pren. razen, samo ne: extra unum te mortalis nemo Pl., neque extra unam quisquam aderat Ter., extra tumultum Gallicum Ci., extra ducem paucosque praeterea Ci. ep., extra cohortem suam nemini committere Ci., extra filias, quae enupsissent L.

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

fête [fɛt] féminin praznik, svetek; slovesnost, slavnost, svečanost; praznovanje; veselica; figuré veselje; god; rojstni dan

fête anniversaire jubilej
fête commémorative spominska svečanost
fête de famille družinski praznik
fête nationale narodni praznik
fête des fleurs cvetlični korzo
fête des mères materinski dan
fête des morts dan mrtvih (1. nov.)
fête des rois (religion) sv. Trije kralji (6. jan.)
fête populaire ljudsko slavje, veselica
fête mobile premičen praznik
fête de village proščenje
en fête v prazničnem razpoloženju, v praznični obleki
âme féminin en fête radostna duša
jour masculin de fête praznik
salle féminin des fêtes dvorana za slavnosti
air masculin de fête praznična, slavnostna zunanjost
ce n'est pas fête tous les jours ni vsak dan praznik
célébrer la fête de quelqu'un praznovati god kake osebe
faire fête à quelqu'un z veseljem koga sprejeti
faire la fête praznikovati, veseljačiti
se faire une fête de quelque chose veseliti se na kaj, uživati ob misli na kaj
être à la fête občutiti veliko zadovoljstvo
être de la fête udeležiti se praznovanja
donner, offrir une fête à, en l'honneur de quelqu'un prirediti slovesnost za koga
ne pas être à la fête (figuré) biti v zelo neprijetnem položaju
il n'a jamais été à pareille fête še nikoli mu ni šlo tako dobro
souhaiter sa fête à quelqu'un komu (za) god voščiti

fève [fɛv] féminin bob

fève des Rois bob, ki ga dajo v kolačna dan sv. Treh kraljev (6. jan.)
roi masculin de la fève oseba, ki je dobila v kolaču skriti bob
donner un pois pour une fève (figuré) dati nekaj (malega), da bi veliko dobili

fidius ali Fidius -iī, m (fides 2) bog zvestobe Fidij (= gr. Ζεὺς Πίστιος): Varr., P. F.; večinoma pri rotitvi, per Dium Fidium Pl., me dius fidius (Dius Fidius) ali me dius fidius (elipt. sc. iuvet) pri bogu zvestobe, tako mi pomagaj bog zvestobe, tako mi pomoči božje, resnici na ljubo: Ca. ap. Gell., Ci., S., L., Sen. rh., Q., Plin. iun., isto tudi ēdius fidius Char.; v teh zvezah je dius soobl. = deus. Ovidij (Fast. 6, 213) istoveti Fidija z umbrijsko-sabinskim božanstvom, imenovanim Sēmō Sancus; poznejši pisci pa so ga istovetili s Herkulom: Tert., Char., Serv.

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje

du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)

grammaire [gramɛr] féminin slovnica

faute féminin de grammaire slovnična napaka
grammaire comparée, descriptive, historique, normative primerjalna, opisna, historična, normativna slovnica
les classes de grammaire (6., 5. in 4. razred francoskih gimnazij)

haemorrhoida -ae, f (gr. αἱμοῤῥοΐς Cels. 6, 18, 9) zlata žila, hemoroidi (medic. t. t.): Plin., Cael.

hēmicadium -iī, n (gr. ἡμικάδιον) pol vrča (cadus) = 6 kongijev: Isid.

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

Īdūs (īdūs), stlat. eidūs -uum, f (prim. osk. eiduis = Idibus) ide, sredina meseca (tj. v marcu, maju, juliju in oktobru 15., v ostalih mesecih 13. dan): res ante Idus acta sic est: nam haec Idibus mane scripsi Ci. ep., ante (post, circiter, usque ad) Idus Ci., stulta iam Iduum Martiarum est consolatio Ci. ep., si quid vellent, ad Idus Apriles reverterentur C., Idus tibi sunt agendae, qui dies findit Aprilem H., iduum Septembrium dies T.; kot plačilni dan: id proximis Idibus senties Ci., omnem redegit idibus pecuniam H., quo pueri … ibant octonos (sc. asses) referentes idibus aeris H. Dnevi pred idami se določajo z odštevanjem, npr.: pridie Idus Ianuarias (= 12. 1.), pridie Idus Martias (= 14. 3.) itd., tako tudi: a. d. (= ante diem) VIII. Idus Ianuarias C. 8. dne (z vštetim 13. in 8.) pred januarskimi idami (= 6. januarja).